VDSS Sklep Pdp 99/2018

Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1 za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku brez glavne obravnave. Dejansko stanje med strankama je bilo namreč sporno, poleg tega pa se nobena od strank glavni obravnavi ni pisno odpovedala. Razen tega je sodišče prve stopnje o tožnikovem tožbenem zahtevku odločilo tudi na podlagi izpovedb tožnika in več prič, kar pomeni, da tudi iz tega razloga za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave ni bilo izpolnjenih pogojev. Z izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem ni bistveno, da je sodišče prve stopnje te dokaze izvedlo na narokih za glavno obravnavo v prejšnjih postopkih, katerim sta sledili dve sodbi, ki sta bili v pritožbenem sodišču razveljavljeni na podlagi 355. člena ZPP. Odločilno je, da je bila izpodbijana sodba izdana brez glavne obravnave, s čimer je bila tožniku (in tudi toženi stranki) kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev odločb tožene stranke z dne 19. 3. 2015 in 14. 4. 2015 o tožnikovi disciplinski odgovornosti. V II. točki izreka je naložilo tožniku, da je dolžan toženi stranki plačati stroške postopka v višini 971,74 EUR, v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi in samo odloči o tožbenem zahtevku tako, da mu v celoti ugodi, oziroma podredno, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži, da tožniku povrne njegove pravdne stroške. V pritožbi opisuje potek dosedanjega postopka pred sodiščem prve stopnje. Navaja, da je utemeljeno ugovarjal zastaranje začetka in vodenja disciplinskega postopka, vendar pa sodišče prve stopnje tega njegovega ugovora ni upoštevalo. Subjektivni zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka je začel teči 12. 9. 2014, ko sta podpolkovnik A.A. in načelnik generalštaba izvedela za kršitev in za storilca (ko je bilo izdano poročilo o izrednem dogodku), tako da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da subjektivni zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka ni mogel pričeti teči pred 3. 11. 2014 (ko je načelnik generalštaba Slovenske vojske pooblastil podpolkovnika A.A. za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnika). Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni upoštevalo Direktive o izrednih dogodkih s prilogami. 12. 9. 2014 je bilo napisano predhodno poročilo o izrednem dogodku, kjer je opisana kršitev vojaške discipline in storilec, s tem poročilom pa je bil seznanjen tudi načelnik generalštaba. To pa pomeni, da je tožena stranka prekoračila šestmesečni rok za vodenje disciplinskega postopka. Poleg tega bi moral biti podpolkovnik A.A., ki je odločal o tožnikovi disciplinski odgovornosti, izločen, saj so za to izločitev obstajali razlogi po 5. in 6. točki 70. člena ZPP. A.A. je kot tožnikov nadrejeni odločal o tem, da bo zoper tožnika uvedel disciplinski postopek, nato pa je odločal tudi o tožnikovi disciplinski odgovornosti. S tem je podan izključitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP. Tožena stranka je imela možnost, da bi za odločanje o disciplinskem postopku pooblastila koga drugega, ki ni bil udeležen v predhodnem postopku, s čimer bi ohranila nepristranskost razsodnika v disciplinskem postopku, vendar tega ni storila. S tem je prišlo do kršitve 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Podan pa je bil tudi odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP, saj je podpolkovnik A.A. na službenem razgovoru partnerici tožnika B.B. že pred uvedbo disciplinskega postopka povedal, da bo zoper njo izpeljal disciplinski postopek in da je kriva disciplinske kršitve. A.A. je v uradnem razgovoru v jeseni 2015 dal B.B. vedeti, da sta s tožnikom kriva in je na podlagi tega že v istem času ustavil napredovanja. A.A. je bil zainteresiran za izid postopka v smislu, da spozna tožnika za krivega, saj je sam podal predlog za uvedbo postopka. Poleg tega je disciplinski postopek potekal zgolj v smeri obremenilnih dokazov. Vse to pa zbuja dvom o A.A. nepristranskosti. Sodišče prve stopnje je storilo tudi bistveno kršitev določb postopka, saj je v nasprotju s 24. členom ZDSS-1 izpodbijano sodbo izdalo brez glavne obravnave, s tem pa je bila tožniku odvzeta tudi možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja kršitev načela kontradiktornosti po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče prve stopnje dokaza s posnetkom dogajanja dne 25. 7. 2014 ni izločilo iz spisa, čeprav je šlo za nezakonit in nedovoljen dokaz, je storilo bistveno kršitev določb postopka, s tem pa je prišlo tudi do kršitve pravice iz 22. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Poleg tega je podano tudi nasprotje v odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o izvedbi dokazov. V disciplinskem postopku se sploh ni ugotavljalo, ali je tožnik brez odobritve nadrejenega zapustil delovno mesto in se v zvezi s tem ni izvajalo dokazov. Ker nadrejenega tožniku spornega dne v vojašnici ni bilo, tožnik ni mogel nikogar vprašati za dovoljenje, da zapusti delovno mesto. Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno, saj videoposnetki niso kazali realnega časa. Tožnik prav tako ni storil druge očitane kršitve v zvezi z registracijo delovnega časa. Vsa napredovanja so mu bila zaustavljena, degradiran je bil na nižje delovno mesto, od koder pa praktično nima možnosti napredovanja. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveni kršitvi določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju tožnik uveljavlja v pritožbi.

5. Predmet tega individualnega delovnega spora je presoja zakonitosti odločbe tožene stranke z dne 19. 3. 2015 (A1) potrjene z odločbo z dne 14. 4. 2015 (A2), na podlagi katerih je bil tožnik dokončno spoznan za odgovornega dveh disciplinskih kršitev, in sicer lažje kršitve vojaške discipline po 1. točki tretjega odstavka 57. člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadalj.), ker je 25. 7. 2014 ob 13.30 uri samovoljno, brez odobritve nadrejenega, zapustil delovno mesto ter težje kršitve vojaške discipline po 6. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr, ker se dne 25. 7. 2014 pri odhodu z dela, brez odobritve nadrejenega, ni sam registriral na za to predvideni registrirni uri. Zaradi teh disciplinskih kršitev mu je bil izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višini 28 % plače za polni delovni čas, izplačane za mesec julij 2014, kar znaša 284,13 EUR.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bilo v tem individualnem delovnem sporu že večkrat odločeno. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. Pd 218/2015 z dne 16. 5. 2016 sporni odločbi tožene stranke razveljavilo zaradi zastaranja vodenja disciplinskega postopka. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke zoper citirano prvostopenjsko sodbo ugodilo in s sklepom opr. št. Pdp 656/2016 z dne 12. 1. 2017 izpodbijano odločitev na podlagi 355. člena ZPP razveljavilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja kot posledice zmotno uporabljenega materialnega prava in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče je namreč ugotovilo, da vodenje disciplinskega postopka zoper tožnika ni zastaralo, zato je sodišču prve stopnje naložilo, da v ponovnem postopku ugotovi, če je tožena stranka tožnika utemeljeno spoznala za odgovornega očitanih disciplinskih kršitev, nato pa naj ponovno odloči o njegovem predlogu za razveljavitev izpodbijanih odločb tožene stranke.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku s sodbo opr. št. Pd 26/2017 z dne 4. 4. 2017 ponovno razveljavilo izpodbijani odločbi tožene stranke, tokrat zato, ker je ugotovilo, da so obstajali izločitveni razlogi na strani podpolkovnika A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnika in odločal o njegovi disciplinski odgovornosti. V obrazložitvi zgoraj omenjene sodbe se je sodišče prve stopnje opredelilo do tožnikovih ugovorov v zvezi z zastaranjem začetka in vodenja disciplinskega postopka, kot tudi glede tožnikovega očitka o nezakonito pridobljenih dokazih tožene stranke (vpogled v podatke iz kamer, ki sta bili nameščeni na prijavnici vojašnice - kuhinja in na vhodnem objektu). V obrazložitvi te sodbe je pojasnilo tudi, da zaradi ugotovljenih formalnih napak in ovir pri vodenju disciplinskega postopka o vsebini očitanih kršitev ni odločalo. Pritožbeno sodišče je na pritožbo tožene stranke s sklepom opr. št. Pdp 443/2017 z dne 5. 10. 2017 razveljavilo tudi to odločitev sodišča prve stopnje, ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je bil podan razlog za izločitev A.A.. Zadevo je na podlagi 355. člena ZPP (nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava) vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, tako da bi lahko prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku presodilo, če je tožnik storil očitane kršitve vojaške discipline in če mu je bil izrečen ustrezen disciplinski ukrep.

8. Sodišče prve stopnje je s sodbo, ki je predmet tokratnega pritožbenega preizkusa, zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, vendar pa je izpodbijano sodbo izdalo brez glavne obravnave, na kar tožnik izrecno opozarja v pritožbi. 24. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave. To lahko stori, če po prejemu odgovora na tožbo (ali pripravljalnih vlog) ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, pri čemer se morata stranki glavni obravnavi pisno odpovedati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec v delovnih sporih predpisal strožje pogoje za odločanje brez glavne obravnave, kot jih opredeljuje 279.a člen ZPP, ki določa, da lahko sodišče v sporu odloči brez glavne obravnave s soglasjem strank, na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov, če se stranki obravnavi pisno odpovesta. Strožje določbe ZDSS-1 o možnosti sodišča, da v delovnih (in tudi socialnih) sporih odloči brez glavne obravnave, so posledica specifičnosti delovnih in socialnih sporov, s ciljem čim bolj izenačiti procesnih možnosti strank (tako tudi komentar k 24. členu ZDSS-1; Zakon o delovnih in socialnih sodiščih s komentarjem; GV založba, Ljubljana 2005). S tem je dejansko poudarjena tudi vloga sodišča in njegovega materialno procesnega vodstva, katerega cilj v delovnem sporu je tudi, da stranka, ki ima pravico po materialnem pravu, te pravice zaradi neveščega pravdanja ne izgubi (tako tudi komentar k 24. členu ZDSS-1).

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1 za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku brez glavne obravnave. Dejansko stanje med strankama je bilo namreč sporno, poleg tega pa se nobena od strank glavni obravnavi ni pisno odpovedala. Razen tega je sodišče prve stopnje o tožnikovem tožbenem zahtevku odločilo tudi na podlagi izpovedb tožnika in več prič, kar pomeni, da tudi iz tega razloga za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave ni bilo izpolnjenih pogojev. Z izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem po stališču pritožbenega sodišča ni bistveno, da je sodišče prve stopnje te dokaze izvedlo na narokih za glavno obravnavo v prejšnjih postopkih, katerim sta sledili dve sodbi, ki sta bili v pritožbenem sodišču razveljavljeni na podlagi 355. člena ZPP. Odločilno je, da je bila izpodbijana sodba izdana brez glavne obravnave, s čimer je bila tožniku (in tudi toženi stranki) kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave. Ker je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave, pri čemer je iz podatkov spisa razvidno, da je to sodbo vračalo strankam skupaj s sklepom pritožbenega sodišča, s katerim je bila razveljavljena prejšnja sodba sodišča prve stopnje, je s tem tožniku odvzelo tudi možnost opredelitve do stališč in pravnih nadziranj, ki jih je v svojem sklepu zavzelo pritožbeno sodišče.

10. Ob tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo v nekaterih zadevah (v zvezi s katerimi niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1) v sodni praksi sicer zavzeto stališče, da lahko sodišče prve stopnje po razveljavitvi sodbe ponovno odloči o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 12/2014 z dne 17. 6. 2014), če je bilo mogoče kršitev postopka odpraviti brez izvedbe novih procesnih dejanj (sporno v citirani zadevi je bilo le vprašanje v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje glede izločitve predsednika senata in članov senata, ki je pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti). V citirani zadevi je bila glavna obravnava opravljena, dokazna ocena sodišča prve stopnje pa je bila v ponovljenem sojenju enaka dokazni oceni neposredno izvedenih dokazov v prvotnem sojenju. Glede na to je sodišče prve stopnje bistveno kršitev določb postopka lahko odpravilo z izdajo nove sodbe brez glavne obravnave. V tem individualnem delovnem sporu pa z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje ni odpravilo bistvenih kršitev določb postopka, temveč je (v skladu z napotki pritožbenega sodišča) ugotavljalo dejansko stanje, pri čemer je v izpodbijani sodbi sploh prvič sprejelo dokazno oceno glede vsebinske pravilnosti odločitve tožene stranke o tožnikovi disciplinski odgovornosti in o ustreznosti izrečenega disciplinskega ukrepa. To pomeni, da ta zadeva ni primerljiva z zgoraj omenjeno zadevo, o kateri je odločalo Vrhovno sodišče RS (opr. št. VIII Ips 12/2014). Pritožbeno sodišče ob tem še ugotavlja, da je napačna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je s tem, ko je pritožbeno sodišče razveljavilo prejšnjo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje (na podlagi 355. člena ZPP), zadevo vrnilo v fazo postopka po koncu glavne obravnave, zaradi česar naj sodišče prve stopnje ne bi bilo dolžno izvesti nove glavne obravnave. Vrnitev v novo sojenje na podlagi 355. člena ZPP pomeni, da mora sodišče prve stopnje ponovno izvesti že izvedene dokaze (ali jih po potrebi dopolniti), te dokaze mora ponovno dokazno oceniti, sprejeti ustrezno dokazno oceno (8. člen ZPP) in posledično odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

11. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj teh kršitev postopka po zaključku pritožbenega sodišča glede na njihovo naravo ni mogoče odpraviti v okviru pritožbene obravnave. S ponovno izvedbo dokaznega postopka pred prvostopenjskim sodiščem bo strankam omogočena pravica do kontradiktornega postopka (tudi z možnostjo navajanja morebitnih novih dejstev in dokazov oziroma možnostjo opredelitev do procesnega gradiva, vse ob upoštevanju določb o prekluziji, kar bi lahko vplivalo na odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka). Pritožbeno sodišče se je odločilo za razveljavitev izpodbijane sodbe, ker je ocenilo, da to ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo, na njej izvesti potrebne dokaze, jih ustrezno dokazno oceniti, popolno ugotoviti dejansko stanje in ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage odločiti o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka.

13. Glede na ugotovljene bistvene kršitve določb postopka se pritožbeno sodišče v tem sklepu do drugih pritožbenih navedb tožnika ne opredeljuje, ob tem pa dodaja, da so odgovori na nekatera vprašanja, ki jih tožnik izpostavlja v svoji pritožbi, že vsebovani v prejšnjih sklepih pritožbenega sodišča, izdanih v postopku tega individualnega delovnega spora.

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

18.06.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 102/2018
• VDSS Sodba Pdp 627/2018
• VDSS sodba Pdp 978/2010