<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 102/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.102.2018
Evidenčna številka:VDS00012152
Datum odločbe:12.04.2018
Senat:Valerija Nahtigal Čurman (preds.), dr. Martina Šetinc Tekavc (poroč.), Silva Donko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:disciplinska odgovornost - vojak - težja kršitev vojaške discipline - odločitev brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka - kršitev vojaške discipline

Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1 za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave. Dejansko stanje med strankama je bilo namreč sporno, poleg tega pa se nobena od strank glavni obravnavi ni pisno odpovedala. Razen tega je sodišče prve stopnje o tožničinem tožbenem zahtevku odločilo tudi na podlagi izpovedi tožnice in več prič, kar pomeni, da tudi zaradi tega za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave niso bili izpolnjeni pogoji. Z izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem ni bistveno, da je sodišče prve stopnje te dokaze izvedlo na narokih za glavno obravnavo v prejšnjih postopkih, katerim sta sledili dve sodbi, ki sta bili v pritožbenem sodišču razveljavljeni na podlagi 355. člena ZPP. Odločilno je, da je bila izpodbijana sodba izdana brez glavne obravnave, s čimer je bila tožnici (in tudi toženi stranki) kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 25. 3. 2015 in odločbe disciplinske komisije Ministrstva za obrambo z dne 14. 4. 2015 o disciplinski odgovornosti tožnice (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo stroškov tega postopka v višini 862,23 EUR toženi stranki, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo vlaga pritožbo tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma vrnitev zadeve sodišču prve stopnje s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je ugovor zastaranja začetka in vodenja disciplinskega postopka neutemeljen ter pojasnjuje svoje stališče. Meni, da bi morala biti oseba, ki je odločala v disciplinskem postopku (ppk. A.A.), izločena iz postopka, saj so obstajali izključitveni in odklonitveni razlogi iz 70. člena ZPP. Navaja, da je po tem, ko je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 539/2017 z dne 25. 9. 2017 ugodilo pritožbi in vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje, sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo, ne da bi opravilo glavno obravnavo v ponovnem sojenju. Trdi, da za odločitev brez naroka za glavno obravnavo ni dala pisne privolitve, zato je izpodbijana sodba izdana v nasprotju z določbo 24. člena ZDSS-1, kar je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zatrjuje tudi bistveno kršitev določb postopka, ker je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz, ki bi moral biti izločen iz spisa, zaradi česar ji je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Sklicuje se na to, da je bil izvzem posnetka narejen 25. 8. 2014, odobritev pristojne komisije pa dana šele 17. 12. 2014, kar je v nasprotju s Pravilnikom o vodenju in varovanju osebnih podatkov na MORS, zaradi česar je bil izvzem posnetkov nezakonit in s tem posnetki nedovoljen dokaz. Zatrjuje še bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je bila obdolžena tudi storitve lažje kršitve vojaške discipline po 1. točki tretjega odstavka 57. člena ZObr, ker naj bi 25. 7. 2014 ob 13.30 samovoljno brez odobritve nadrejenega zapustila delovno mesto. Pove, da se to v disciplinskem postopku ni ugotavljalo, v predmetnem sodnem postopku pa je bilo ugotovljeno, da je imela odobritev nadrejenega B.B. za zapustitev delovnega mesta. Trdi, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je štelo, da ta ni bil njen nadrejeni. Nasprotuje dokazni oceni glede pooblastila za predčasen odhod domov ter na malico. Zatrjuje nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede časovne linije na videoposnetkih. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da naj bi težje kršila vojaško disciplino po 6. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr. V zvezi z identifikacijsko kartico se sklicuje na izpoved priče C.C.. Pove, da je ta izpovedal, da posnetka ni videl, sodišče prve stopnje pa je protispisno ugotovilo, da je izpovedal, da na posnetku ni zaznati B.B. ter da ta ni evidentiral svojega odhoda. Trdi, da ni dokazano, da bi tožnica evidentirala odhod svojega partnerja. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveni kršitvi določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju tožnica uveljavlja v pritožbi.

5. Predmet tega individualnega delovnega spora je presoja zakonitosti odločbe tožene stranke z dne 25. 3. 2015 (A 1) potrjene z odločbo z dne 14. 4. 2015 (A 2), na podlagi katerih je bila tožnica dokončno spoznana za odgovorno dveh disciplinskih kršitev, in sicer lažje kršitve vojaške discipline po 1. točki tretjega odstavka 57. člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadalj.), ker je 25. 7. 2014 ob 13.30 uri samovoljno, brez odobritve nadrejenega, zapustila delovno mesto, ter težje kršitve vojaške discipline po 6. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr, ker se 25. 7. 2014 pri odhodu z dela, brez odobritve nadrejenega, ni registrirala na za to predvideni registrirni uri, pač pa je to storila šele ob 15.00 uri, ko se je vrnila nazaj v enoto, prav tako je uporabila identifikacijsko kartico svojega partnerja in prav tako registrirala njegov odhod ob 15.00. Zaradi teh disciplinskih kršitev ji je bil izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višini 28 % plače za polni delovni čas, izplačane za mesec julij 2014, kar znaša 237,00 EUR.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku tožnice za razveljavitev sklepov o njeni disciplinski odgovornosti, ki je predmet izpodbijane sodbe, večkrat odločalo. S sodbo opr. št. Pd 219/2015 z dne 16. 5. 2016 mu je ugodilo zato, ker je ugotovilo, da je vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zastaralo. Na pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje s sklepom opr. št. Pdp 657/2016 z dne 12. 1. 2017 razveljavilo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v posledici zmotne uporabe materialnega prava in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku tožbenemu zahtevku tožnice s sodbo opr. št. 32/2017 z dne 22. 5. 2017 ponovno ugodilo in razveljavilo odločbi tožene stranke o njeni disciplinski odgovornosti. Ugotovilo je, da je bil utemeljen ugovor tožnice, da je obstajal izločitveni razlog (po 5. točki 70. člena ZPP) na strani A.A., ki je podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico. V obrazložitvi te sodbe se je sodišče prve stopnje opredelilo do tožničinih ugovorov v zvezi z zastaranjem začetka in vodenja disciplinskega postopka ter do očitka o nezakonito pridobljenih dokazih tožene stranke (vpogled v podatke iz kamer). V obrazložitvi te sodbe je pojasnilo tudi, da zaradi ugotovljenih formalnih napak in ovir pri vodenju disciplinskega postopka o vsebini očitanih kršitev ni odločalo. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke zoper to sodbo ugodilo s sklepom opr. št. Pdp 539/2017 z dne 25. 9. 2017 in zadevo v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavilo, ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je bil podan razlog za izločitev A.A.. Zadevo je na podlagi 355. člena ZPP (nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava) vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bi prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku presodilo, ali je tožnica storila očitane kršitve vojaške discipline in ali ji je bil izrečen ustrezen disciplinski ukrep.

7. Sodišče prve stopnje je s sodbo, ki je predmet tokratnega pritožbenega preizkusa, zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, vendar pa je izpodbijano sodbo izdalo brez glavne obravnave, na kar tožnica izrecno opozarja v pritožbi. Člen 24 Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave. To lahko stori, če po prejemu odgovora na tožbo (ali pripravljalnih vlog) ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, pri čemer se morata stranki glavni obravnavi pisno odpovedati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec v delovnih sporih predpisal strožje pogoje za odločanje brez glavne obravnave, kot jih opredeljuje 279.a člen ZPP, ki določa, da lahko sodišče v sporu odloči brez glavne obravnave s soglasjem strank, na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov, če se stranki obravnavi pisno odpovesta. Strožje določbe ZDSS-1 o možnosti sodišča, da v delovnih (in tudi socialnih) sporih odloči brez glavne obravnave, so posledica specifičnosti delovnih in socialnih sporov, s ciljem čim bolj izenačiti procesnih možnosti strank (tako tudi komentar k 24. členu ZDSS-1; Zakon o delovnih in socialnih sodiščih s komentarjem; GV založba, Ljubljana 2005). S tem je dejansko poudarjena tudi vloga sodišča in njegovega materialno procesnega vodstva, katerega cilj v delovnem sporu je tudi, da stranka, ki ima pravico po materialnem pravu, te pravice zaradi neveščega pravdanja ne izgubi (tako tudi komentar k 24. členu ZDSS-1).

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1 za odločitev o tožbenem zahtevku tožnice brez glavne obravnave. Dejansko stanje med strankama je bilo namreč sporno, poleg tega pa se nobena od strank glavni obravnavi ni pisno odpovedala. Razen tega je sodišče prve stopnje o tožničinem tožbenem zahtevku odločilo tudi na podlagi izpovedi tožnice in več prič, kar pomeni, da tudi zaradi tega za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave niso bili izpolnjeni pogoji. Z izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem po stališču pritožbenega sodišča ni bistveno, da je sodišče prve stopnje te dokaze izvedlo na narokih za glavno obravnavo v prejšnjih postopkih, katerim sta sledili dve sodbi, ki sta bili v pritožbenem sodišču razveljavljeni na podlagi 355. člena ZPP. Odločilno je, da je bila izpodbijana sodba izdana brez glavne obravnave, s čimer je bila tožnici (in tudi toženi stranki) kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave. Ker je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave, pri čemer je iz podatkov spisa razvidno, da je to sodbo vročalo strankama skupaj s sklepom pritožbenega sodišča, s katerim je bila razveljavljena prejšnja sodba sodišča prve stopnje, je s tem tožnici odvzelo tudi možnost opredelitve do stališč in pravnih nadziranj, ki jih je v svojem sklepu zavzelo pritožbeno sodišče.

9. Ob tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo v nekaterih zadevah (v zvezi s katerimi niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1) v sodni praksi sicer zavzeto stališče, da lahko sodišče prve stopnje po razveljavitvi sodbe ponovno odloči o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 12/2014 z dne 17. 6. 2014), če je bilo mogoče kršitev postopka odpraviti brez izvedbe novih procesnih dejanj (sporno v citirani zadevi je bilo le vprašanje v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje glede izločitve predsednika senata in članov senata, ki je pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti). V citirani zadevi je bila glavna obravnava opravljena, dokazna ocena sodišča prve stopnje pa je bila v ponovljenem sojenju enaka dokazni oceni neposredno izvedenih dokazov v prvotnem sojenju. Glede na to je sodišče prve stopnje bistveno kršitev določb postopka lahko odpravilo z izdajo nove sodbe brez glavne obravnave. V tem individualnem delovnem sporu pa z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje ni odpravilo bistvenih kršitev določb postopka, temveč je (v skladu z napotki pritožbenega sodišča) ugotavljalo dejansko stanje, pri čemer je v izpodbijani sodbi sploh prvič sprejelo dokazno oceno glede vsebinske pravilnosti odločitve tožene stranke o tožničini disciplinski odgovornosti in o ustreznosti izrečenega disciplinskega ukrepa. To pomeni, da ta zadeva ni primerljiva z zgoraj navedeno zadevo. Pritožbeno sodišče ob tem še ugotavlja, da je napačna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je s tem, ko je pritožbeno sodišče razveljavilo prejšnjo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje (na podlagi 355. člena ZPP), zadevo vrnilo v fazo postopka po koncu glavne obravnave, zaradi česar naj sodišče prve stopnje ne bi bilo dolžno izvesti nove glavne obravnave. Vrnitev v novo sojenje na podlagi 355. člena ZPP pomeni, da mora sodišče prve stopnje ponovno izvesti že izvedene dokaze (ali jih po potrebi dopolniti), te dokaze mora ponovno dokazno oceniti, sprejeti ustrezno dokazno oceno (8. člen ZPP) in posledično odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

10. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj teh kršitev postopka po zaključku pritožbenega sodišča glede na njihovo naravo ni mogoče odpraviti v okviru pritožbene obravnave. S ponovno izvedbo dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje bo strankam omogočena pravica do kontradiktornega postopka (tudi z možnostjo navajanja morebitnih novih dejstev in dokazov oziroma možnostjo opredelitev do procesnega gradiva, vse ob upoštevanju določb o prekluziji, kar bi lahko vplivalo na odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka). Pritožbeno sodišče se je odločilo za razveljavitev izpodbijane sodbe, ker je ocenilo, da to ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo, na njej izvesti potrebne dokaze, jih ustrezno dokazno oceniti, popolno ugotoviti dejansko stanje in ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnice.

12. Glede na ugotovljene bistvene kršitve določb postopka se pritožbeno sodišče v tem sklepu do drugih pritožbenih navedb ne opredeljuje, ob tem pa dodaja, da so odgovori na nekatera vprašanja, ki jih tožnica izpostavlja v svoji pritožbi, že vsebovani v prejšnjih sklepih pritožbenega sodišča, izdanih v postopku tega individualnega delovnega spora.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o obrambi (1994) - ZObr - člen 57, 57/3, 57/3-1, 57/4, 57/4-6.
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 24.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 279a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5Mzcx