<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Psp 130/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PSP.130.2018
Evidenčna številka:VDS00012471
Datum odločbe:19.04.2018
Senat:Edo Škrabec (preds.), Nada Perič Vlaj (poroč.), Jože Cepec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:izvedensko mnenje - stroški

Jedro

Po 2. odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izvedencu za ustno podajanje izvida in mnenja mogoče priznati 35,00 EUR za vsake začete pol ure. V okoliščinah konkretnega primera torej le 35,00 EUR in ne 70,00 EUR, kot je napačno storilo sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se I. točka izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se znesek 228,00 EUR nadomesti z zneskom 193,00 EUR, znesek 50,16 EUR z zneskom 42,46 EUR in znesek 278,16 EUR z zneskom 235,46 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. za ustno podajo izvida in mnenja na naroku 22. 9. 2017 odmerilo nagrado v znesku 228,00 EUR z 22 % DDV v višini 50,16 EUR pa skupaj 278,16 EUR (I. tč. izreka). Izreklo je, da se priznani znesek nakaže na račun izvedenskega organa, ki je zavezanec za DDV (II. tč. izreka). S popravnim sklepom z dne 13. 10. 2017 je III. točko izreka sklepa z dne 29. 9. 2017 popravilo tako, da je nagrado iz I. točke izreka tožena stranka dolžna plačati v 15 dneh od prejema elektronskega računa upravičenca (popravljena III. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. tč. izreka).

2. Zoper I. točko izreka citiranega sklepa se pritožuje tožena stranka iz vseh razlogov. Predlaga zmanjšanje odmerjenega zneska nagrade na 173,00 EUR brez DDV, oz. z DDV na 211,06 EUR.

Opozarja na zapisnik glavne obravnave z dne 22. 9. 2017, po katerem je sodni izvedenec pristopil ob 12.08 uri, sodno dvorano pa zapustil ob 12.36 uri. Ker je čas podajanja ustnega mnenja znašal največ 28 minut, mu je mogoče priznati nagrado le v višini 35,00 EUR in ne 70,00 EUR.

Nadalje meni, da ni podlage priznanju 20,00 EUR po 4. odst. 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, saj je razdalja od sedeža izvedenskega organa na C. ulici 2 v B. do sodišča na D. ulici 7 v B. 0,94 km po cesti. Čas vožnje naj bi po dostopnih podatkih na spletu znašal tri minute. Dolžina poti po mnenju toženke ne zadošča standardu potovanja.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tožena stranka pravilno poudarja, da je pri odmeri izvedenine zaradi delno nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja prišlo do delne zmotne uporabe materialnega prava in posledično previsoko priznane izvedenine.

5. Iz zapisnika z dne 22. 9. 2017 o glavni obravnavi, na kateri je bil zaslišan prof. dr. E.E., dejansko izhaja, da je izvedenec pristopil ob 12.08 uri in sodno dvorano zapustil ob 12.36 uri. Na obravnavi je bil prisoten 28 minut, kar je manj kot pol ure, zato mu za ustno podajo izvida in mnenja ni mogoče zakonito priznati 70,00 EUR, kot pravilno poudarja tožena stranka.

6. Po 2. odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih1 (Pravilnik) je izvedencu za ustno podajanje izvida in mnenja mogoče priznati 35,00 EUR za vsake začete pol ure. V okoliščinah konkretnega primera torej le 35,00 EUR in ne 70,00 EUR, kot je napačno storilo sodišče prve stopnje. Odmerjenim 138,00 EUR za pripravo na ustno podajo zahtevnega mnenja (1. odstavek 52. člena Pravilnika) je potrebno prišteti 35,00 EUR za ustno podajanje mnenja po 2. odstavku 52. člena Pravilnika. K temu je v skladu z 4. odstavkom 52. člena Pravilnika potrebno dodati še 20,00 EUR za čas potovanja na sodišče in nazaj. Skupaj je torej mogoče priznati 193,00 EUR, povečanih za 20 % DDV za 42,46 EUR pa 253,46 EUR. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno I. točko izreka izpodbijanega sklepa spremeniti tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe.

7. V preostalem je potrebno pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrniti, saj izvedencu tudi v okoliščinah konkretnega primera v skladu s 4. odstavkom 52. člena Pravilnika pripada povračilo za čas potovanja na sodišče v višini 10,00 EUR in s sodišča 10,00 EUR. Skupaj torej 20,00 EUR. Ni namreč mogoče slediti toženkinemu stališču, da za relacijo od sedeža Fakultetne komisije do sedeža sodišča, ki po podatkih spleta znaša 0,94 km, sploh ne bi šlo za pot, za katero bi bil izvedenec upravičen do povračila. Tudi v primeru, če je takšno razdaljo mogoče prevoziti ali prehoditi v nekaj minutah gre za čas, potreben za prihod in odhod z obravnave na sodišču, za kar izvedencu po 4. odstavku 52. člena Pravilnika pripada po 10,00 EUR za vsake začete pol ure.

8. Iz predhodno navedenih dejanskih in pravnih razlogov je bilo na temelju 365. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) potrebno odločiti, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.

-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 88/2010 s spremembami.
2 Uradni list RS št. 73/07, 45/08 in 10/2017.


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) - člen 52, 52/2, 52/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5MzYw