<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 296/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.296.2018
Evidenčna številka:VDS00012170
Datum odločbe:19.04.2018
Senat:Silva Donko (preds.), dr. Martina Šetinc Tekavc (poroč.), Valerija Nahtigal Čurman
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:predhodno vprašanje - litispendenca - pobotni ugovor - predlog za združitev postopkov

Jedro

Litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora. To pomeni, da o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno, da v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ne ugodi predlogu tožene stranke za združitev postopkov, ki se pred Delovnim sodiščem v Celju vodita pod opr. št. Pd 216/2016 in Pd 137/2016 (I. točka izreka). Prav tako ni ugodilo predlogu tožene stranke za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v delovnem sporu, ki se pred Delovnim sodiščem v Celju vodi pod opr. št. Pd 137/2016 (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa vlaga pritožbo tožena stranka in predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se predlogu za prekinitev postopka ugodi oziroma podredno razveljavitev tega dela sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v obeh primerih s stroškovno posledico. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava 21. člena ZDSS-1. Trdi, da ni res, da za rešitev spornega vprašanja v tem postopku ni relevantna odločitev v drugem postopku. Meni, da je za rešitev predmetnega postopka nujno treba odločiti tudi o pobotnem ugovoru, ki ga je podala tožena stranka, v zvezi z njim pa je pred naslovnim sodiščem že v teku postopek, ki se vodi pod opr. št. Pd 137/2016. Pove, da je bil ta postopek sprožen pred predmetnim in je bil za 14. 3. 2018 razpisan narok. Meni, da ne gre spregledati, da se je predmetni postopek začel z vložitvijo tožbe v letu 2016 in je bil enkrat že prekinjen do pravnomočne odločitve v postopku opr. št. Pd 174/2016. Po njenem mnenju tako ni mogoče zaključiti, da bi s sedaj predlagano prekinitvijo prišlo do zavlačevanja postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje s stroškovno posledico. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. V 21. členu Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s sprem. - ZDSS-1) določa, da če je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da odločitev o terjatvi, ki je predmet presoje v delovnem sporu pod opr. št. Pd 137/2016 (plačilo odškodnine za povzročeno škodo), ne predstavlja rešitve predhodnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v tem individualnem delovnem sporu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njene posledice. Tožena stranka je v pobot uveljavljala terjatev, o kateri že teče druga pravda. Obstoj druge pravde z istim zahtevkom med istima strankama pomeni okoliščino, zaradi katere sojenje v konkretni zadevi ni dopustno. Če sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, kasnejšo tožbo zavrže. Do meritornega odločanja (presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka) torej sploh ne pride. Litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora. To pomeni, da o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno, da v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda.1 Glede na to sodišče prve stopnje pravilno ni prekinilo postopka do odločitve v zadevi opr. št. Pd 137/2016.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

10. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
1 Prim. z odločitvami pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1090/2015 z dne 19. 5. 2016, Pdp 375/2015 z dne 8. 10. 2015 in Pdp 567/2016 z dne 9. 2. 2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 21.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5MzUy