<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 303/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.303.2018
Evidenčna številka:VDS00012045
Datum odločbe:18.04.2018
Senat:Marko Hafner (preds.), Ruža Križnar Jager (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - izločitev sodnika - odstop zadeve

Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti določbe ZPP niti določbe ZDSS-1 ne dajejo podlage za ponovni odstop zadeve, v kateri je odločal zakoniti sodnik na sedežu Delovnega sodišča v A. zaradi izločitve sodnikov iz Oddelka v B., na Oddelek v B.. Kadrovske spremembe na oddelku, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niso utemeljen razlog za takšno odločitev, v takšnem primeru, kot je obravnavani, pa tudi sklicevanje na ekonomičnost postopka ne pride v poštev, ker je bil zakoniti sodnik določen na podlagi odločitve predsednika sodišča Delovnega sodišča v A. o izločitvi sodnikov zunanjega oddelka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 142,80 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je za odločanje v tem individualnem delovnem sporu pristojno Delovno sodišče v A., Oddelek v B. (I. točka izreka) in da bo zadeva odstopljena v reševanje Oddelku v B. Delovnega sodišča v A. po pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka).

2. Tožnica v pritožbi zoper sklep smiselno uveljavlja zlasti pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in vrne individualni delovni spor v odločanje pred Delovno sodišče v A., oddelek A., in sicer razpravljajočemu sodniku C.C..

Tožnica poudarja, da sta se v letu 2015 razpravljajoča sodnika Delovnega sodišča v A., Oddelek v B. izločila, ker so bili podani zakonski razlogi za izločitev. Navedbe, da so zakonski razlogi, ki so narekovali izločitev Oddelka v B. prenehali, ne vzdržijo. Nedopustno je, da se po končanem dokaznem postopku (zoper katerega višje sodišče ni imelo nobenih pripomb) zadevo odstopi v nadaljnje sojenje Oddelku v B., čeprav je predsednik Delovnega sodišča v A. ugotovil, da so podani zakonski razlogi za izločitev sodnikov tega oddelka.

Tožnica izpostavlja, da se je iz zakonsko utemeljenih razlogov iz sojenja v predmetni zadevi izločil celo predsednik (pravilno: vodja) Oddelka v B., ki je v obrazložitvi zahteve navedel sorodstvene vezi z glavno pričo tožene stranke, kot tudi tesne prijateljske odnose z županom MO B. D.D.. Že zaradi velikosti Občine B. in medijske izpostavljenosti zadeve je okrnjen zunanji videz nepristranskosti. Glede na prvotno odločitev predsednika Delovnega sodišča v B., ki je iz sojenja izločil celotni oddelek v B., obstaja utemeljen dvom v nepristranskost sojenja in odločanja pred novim senatom v B. tudi iz zunanjega vidika nepristranskosti sodišča. V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišča je treba ob ugotavljanju nepristranskosti sodišča za namene prvega odstavka 6. člena upoštevati osebno prepričanje in ravnanje posameznega sodnika v določeni zadevi - subjektivni pristop - kot tudi, ali so bila dana zadostna jamstva za izključitev vsakršnega legitimnega pomisleka glede tega - objektivni pristop (primeroma Kyprianou proti Cipru, Fatullayev proti Azerbajdžanu). Že samo dejstvo, da je vodja Oddelka v B. v sorodstvenem razmerju s ključno pričo na strani tožene stranke in osebno poznanstvo dveh razpravljajočih sodnikov istega oddelka z zakonitim zastopnikom tožene stranke ter ne nazadnje nadrejenost vodje napram drugim razpravljajočim sodnikom, ustvarja eklatanten zunanji videz nepristranskosti. Iz navedenih razlogov je tožnica prepričana, da tudi zaradi medijske izpostavljenosti zadeve, ne bo deležna (ne glede na razpravljajočega sodnika) objektivne obravnave svoje zadeve.

Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč v zgoraj citiranih primerih izpostavilo, da je institut 6. Evropske konvencije človekovih pravic zakonito izpeljan samo na način, da tudi interna organizacija sodne veje oblasti in posameznih sodišč ter njihovih oddelkov, onemogoča vzbujanje zunanjega videza nepristranskosti. Glede na podrejen položaj razpravljajoče sodnice oziroma sodnika do predsednika sodišča, tem kriterijem ni zadoščeno, zato je prenos pristojnosti nezakonit.

Pritožbeno sodišče je v odločbi opr. št. Pdp 492/2017 ugotovilo, da ni razlogov za dvom v nepristranskost sodnika, zato zgolj pomislek tožene stranke, ki v sporu na prvi stopnji ni uspela, o pristranskosti sodnika C.C., ne predstavlja okoliščine, ki narekuje prenos pristojnosti. Pri presoji tehtnosti razlogov za prenos krajevne pristojnosti je treba izhajati iz izjemnosti prenosa glede na predhodno zakonsko določeno krajevno pristojnost, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano. Nadaljevanje sojenja v B.B. je nesmiselno prav zaradi ekonomičnosti postopka. Pri tem tožnica izpostavlja, da je pritožbeno sodišče v odločbi opr. št. Pdp 492/2017 z dne 17. 1. 2018 izpostavilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je ravno z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje in to pred istim senatom. Nov senat bi potreboval za proučitev celotne zadeve veliko časa, zato bi se s prenosom pristojnosti na nov senat postopek ugotavljanja nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po nepotrebnem zavlekel.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke predlaga zavrnitev pritožbe, ker ni utemeljena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZPP in Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl., ZDSS-1), ki urejajo pristojnost sodišča oziroma oddelka posameznega sodišča.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o tem, da je za odločanje v tem individualnem delovnem sporu pristojno Delovno sodišče v A., Oddelek v B., in da se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v reševanje Oddelku v B., utemeljilo z naslednjimi razlogi:

- Tožba je bila v letu 2015 vložena pri DS A., Oddelek v B., nato pa je bila zadeva odstopljena na sedež Delovnega sodišča v A. zaradi izločitve obeh sodnikov Oddelka v B..

- Zaradi kadrovskih sprememb v Oddelku v B. niso več izkazani razlogi za delegacijo krajevne pristojnosti iz zunanjega oddelka na sedež sodišča.

- Obe stranki imata prebivališče oziroma sedež na območju B., zato je odstop zadeve v reševanje na Oddelek v B. v skladu z načelom ekonomičnosti postopka.

- Odstop zadeve je ustrezen tudi v izogib kakršnimkoli pomislekom v nepristranost sodišča.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti določbe ZPP niti določbe ZDSS-1 ne dajejo podlage za ponovni odstop zadeve, v kateri je odločal zakoniti sodnik na sedežu Delovnega sodišča v A. zaradi izločitve sodnikov iz Oddelka v B., na Oddelek v B.. Kadrovske spremembe na oddelku, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niso utemeljen razlog za takšno odločitev, v takšnem primeru, kot je obravnavani, pa tudi sklicevanje na ekonomičnost postopka ne pride v poštev, ker je bil zakoniti sodnik določen na podlagi odločitve predsednika sodišča Delovnega sodišča v A. o izločitvi sodnikov zunanjega oddelka. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je bilo reševanje tega individualnega delovnega spora po odločitvi predsednika sodišča z dne 9. 7. 2015 preneseno na sedež Delovnega sodišča v A. (l. št. 15).

8. V skladu z določbo 159. člena Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 87/2016), ki ureja dodeljevanje zadev, v katerih je bil procesni akt že vložen, se zadeva, ki je bila razveljavljena, dodeli sodniku, ki mu je bila v reševanje dodeljena prva zadeva. Do spremembe senata v zadevi, o kateri je sodišče prve stopnje že odločalo, pa lahko pride na podlagi odločitve pritožbenega sodišča v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo, če so izpolnjeni pogoji iz 356. člena ZPP. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče takšne odločitve ni sprejelo, kot izhaja iz sklepa opr. št. Pdp 492/2017 z dne 17. 1. 2018, v katerem je izrecno navedlo, da ni upoštevalo pritožbenega predloga tožene stranke, naj se novo sojenje opravi pred drugim senatom, ker dosedanji potek sojenja v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožbenemu sodišču ne vzbuja pomislekov o sodnikovi nepristranskosti.

Do določitve drugega sodnika za obravnavanje sporne zadeve pa lahko pride tudi v primerih izločitve sodnika ali predodelitve zadev v skladu z določbami Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/1994 in nasl. - ZS) oziroma Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 87/2016).

9. Odločitev sodišča prve stopnje, da se zadeva ponovno odstopi zunanjemu oddelku v B., je torej iz navedenih razlogov napačna, na kar utemeljeno opozarja pritožba tožeče stranke.

10. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi, oziroma razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

11. Ker je tožnik s pritožbo uspel, je v skladu z določbami 165., 154. in 155. člena ZPP ter v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015) upravičen do povračila priglašenih stroškov za pritožbo, ki znašajo 142,80 EUR. Ti stroški obsegajo nagrado za pritožbo – 250 točk, kot je priglašena v pritožbi, povečano za 2 % za materialne stroške ter 22 % DDV.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 356.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Sodni red (1995) - člen 159.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4ODQ0