VDSS Sodba Psp 11/2018

Jedro

Pravna podlaga v obravnavani zadevi je ZSDP-1. Ta v 79. členu določa dodatek za nego otroka. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanju življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Pri tem je višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov opredeljena v višini 100,00 EUR mesečno (prvi in drugi odstavek 79. člena ZSDP-1). V tretjem odstavku pa je opredeljen dodatek za nego otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke oziroma otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo in ta znaša 200,00 EUR mesečno. V obravnavanem primeru sta obe zdravniški komisiji in sicer zdravniška komisija prve in druge stopnje bili mnenja, da gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, točka 21, priloge 1 (seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj). Navedena ugotovitev pomeni, da gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 8. 9. 2016 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 30. 5. 2016 in tožniku priznalo dodatek za nego otroka B.B., rojena 22. 12. 2014, v višini 200,00 EUR mesečno z vsakokratnimi uskladitvami za čas od 1. 6. 2016 do 29. 10. 2016. Obenem je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 12,09 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Citira prvi odstavek 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 26/2014, v nadaljevanju ZSDP-1) in navaja, da se v skladu s prvim odstavkom 6. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Ur. l. RS, št. 89/2014, v nadaljevanju Pravilnik) za dolgotrajno hudo bolne otroke štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot 6 mesecev. Povzema potek postopka in izpostavlja, da je drugostopenjski organ toženca z odločbo z dne 8. 9. 2016 pritožbo zavrnil in svojo odločitev oprl na mnenje zdravniške komisije druge stopnje št. ... z dne 17. 8. 2016, v katerem je komisija ugotovila, da tožnikova hči B.B. z diagnozo malignega epiteloidnega tumorja z rabdoidno morfologijo, potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika po točki 21 seznama hudih bolezni in sicer rak za obdobje 4 leta. Na navedeno točko se sklicuje tudi sodišče v izpodbijani sodbi. Toženec vztraja, da ob ugotovitvi, da gre pri tožnikovi hčerki za stanje po 6. členu Pravilnika in za 21. točko po seznamu hudih bolezni, staršem oziroma tožniku na podlagi tega lahko pripada samo nižji dodatek za nego otroka v znesku 100,00 EUR, kar je bilo tožniku s prvostopenjsko odločbo tudi priznano. Višji dodatek na podlagi tega sploh ni možen. Do višjega dodatka za nego otroka so upravičeni le otroci s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirani otroci ali otroci z določenimi boleznimi seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na podlagi pediatrične klinike. Poudarja, da ni mišljen celoten seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, pač pa le točno določene bolezni in sicer tiste, ki so v tem seznamu izrecno navedene, da jim lahko pripada višji dodatek za nego otroka. V konkretnem primeru gre za bolezni, ki so določene le v 10. točki seznama bolezni, glede katerih so v navedeni točki jasno določeni kriteriji, ki staršem omogočajo pridobiti višji dodatek za nego otroka. Da staršu lahko pripada višji dodatek za nego otroka mora torej otrok izpolnjevati pogoje po 10. točki seznama hudih bolezni, po drugih točkah višji dodatek za nego ni možen. Meni, da sta na podlagi vsega navedenega izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih kršitev pa pritožba ne uveljavlja.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 8. 9. 2016, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo, št. ... z dne 30. 5. 2016. S slednjo je Center za socialno delo A. tožniku priznal dodatek za nego otroka B.B. v višini 100,00 EUR za čas od 1. 6. 2016 do 31. 5. 2020. Sporno v tej zadevi je, ali je tožnik upravičen do dodatka za nego otroka v višjem znesku.

6. Pravna podlaga v obravnavani zadevi je ZSDP-1. Ta v 79. členu določa dodatek za nego otroka. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanju življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Pri tem je višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov opredeljena v višini 100,00 EUR mesečno (prvi in drugi odstavek 79. člena ZSDP-1). V tretjem odstavku pa je opredeljen dodatek za nego otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke oziroma otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo in ta znaša 200,00 EUR mesečno.

7. V obravnavanem primeru sta obe zdravniški komisiji in sicer zdravniška komisija prve in druge stopnje bili mnenja, da gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, točka 21, priloge 1 (seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj).

8. Navedena ugotovitev pomeni, da gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1. Enako je določeno v 6. členu Pravilnika, ki za dolgotrajno hudo bolne otroke štejejo kronično bolne otroke, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroke s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot 6 mesecev.

9. Višina dodatka za nego otroka je po višini različna in odvisna od tega, ali gre za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov (100,00 EUR), ali pa gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (200,00 EUR). Pod naslovom I "Kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo" so ti določeni od 2. do 7. člena, torej tudi otroci iz 6. člena Pravilnika, med katere pa glede na soglasni mnenji obeh zdravstvenih komisij sodi tudi otrok tožnika B.B.

10. Prvostopenjsko sodišče je po prepričanju pritožbenega sodišča glede na vse navedeno pravilno odpravilo dokončno odločbo toženca z dne 8. 9. 2016 in prvostopno odločbo z dne 30. 5. 2016 in tožniku priznalo dodatek za nego otroka B.B. v višini 200,00 EUR mesečno z vsakokratnimi uskladitvami za čas od 1. 6. 2016 do 29. 10. 2016. Glede na uspeh v pravdi pa tudi skladno z določbo 154. člena ZPP stroške postopka.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

16.04.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 111/2008
• VDSS Sodba Psp 99/2019
• VDSS Sodba Psp 224/2018