VDSS Sodba Psp 461/2017

Jedro

Prav to, da je bila tožnica na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezno zavarovanje, četudi je po zatrjevanju na podlagi angleške nacionalne zakonodaje že izpolnila pogoje za upokojitev, je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Pomeni namreč, da ji, čeprav izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine, te pravice ni mogoče priznati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 15. 3. 2016 in št. ... z dne 8. 10. 2015 ter priznanje pravice do starostne pokojnine.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki se ne strinja, da je pri angleškem nosilcu zavarovanja vključena v zavarovanje. Sodišče je dolžno ugotoviti resnico, zato bi moralo vključenost v zavarovanje ugotavljati po uradni dolžnosti s poizvedbami pri angleškem nosilcu pokojninskega zavarovanja. Ne strinja se niti s tem, da izostanek z naroka ni bil upravičen. Upoštevati je potrebno evropsko pravno podlago. Navaja še, da se je morala po odločbo zglasiti na sodišče.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku² pravilno in dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do smiselno zatrjevanih.

5. Čeprav je bila glavna obravnava 11. 7. 2017 opravljena v tožničini odsotnosti, v obravnavanem postopku ni prišlo do procesne kršitve. Tožnica je bila namreč na glavno obravnavo pravilno vabljena dne 31. 5. 2017³, vendar se je ni udeležila. Sodišče prve stopnje je sicer obvestila, da zaradi poslovnih oziroma službenih razlogov na narok ne bo mogla priti in predlagala njegovo preložitev.⁴ Vendar to niti po stališču pritožbenega sodišča ne predstavlja upravičenega razloga za preložitev naroka. Po 115. členu ZPP sicer sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Ker v obravnavanem primeru tožnica ni izkazala upravičenih razlogov za preložitev, je sodišče prve stopnje narok zakonito izvedlo brez njene prisotnosti. Na narok je bila namreč pravočasno in pravilno vabljena in celo obveščena, da razpisan narok ne bo preložen. S tem ji je bila dana možnost sodelovanja na naroku.

6. Čeprav v socialnih sporih velja načelo materialne resnice iz 61. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1),⁵ v obravnavanem primeru ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče prve stopnje skladno z 62. členom ZDSS-1 dokaze izvajalo po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je dovolj razčiščeno že na podlagi izvedenih, to je listinskih dokazov. Tožničin predlog, da bi se opravile poizvedbe pri angleškem nosilcu pokojninskega zavarovanja, ki je prvič podan šele v pritožbi, ni le prepozen, temveč tudi nepotreben in zato ne more biti uspešen. Po 1. odstavku 337. člena ZPP sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena tega zakona.

7. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb toženca o pravici do starostne pokojnine. Čeprav tožnica izpolnjuje zakonska pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine,⁶ ji zaradi vključenosti v obvezno zavarovanje pri tujem nosilcu zavarovanja, pravice do starostne pokojnine ni mogoče priznati. Enako je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)⁷. Na podlagi 1. odstavka 108. člena tega zakona zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu. Po izrecni določbi 2. odstavka 108. člena ZPIZ-2 je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz 4. odstavka 25. člena tega zakona.⁸ Pogoji dopolnjene starosti, pokojninske dobe in prenehanja obveznega zavarovanja so določeni kumulativno in morajo biti za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnjeni vsi trije hkrati. Zaradi vključitve v obvezno zavarovanje, razen določenih izjem, torej pravice do starostne pokojnine ni mogoče priznati, četudi sta izpolnjena pogoja starosti in pokojninske dobe.

9. Po sodni praksi⁹ in načelu izenačevanja dejstev iz 5. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti¹⁰ enako velja tudi, kadar je zavarovanec v obvezno zavarovanje vključen v tujini. 5. člen Uredbe št. 883/2004 določa, da se, kadar ima po zakonodaji pristojne države članice prejemanje dajatev iz socialne varnosti in drugih dohodkov določene pravne učinke, ustrezne določbe te zakonodaje uporabljajo tudi za prejemanje enakovrednih dajatev, pridobljenih po zakonodaji druge države članice, ali za dohodek, pridobljen v drugi državi članici (točka (a)) ter kadar se po zakonodaji pristojne države članice nekaterim dejstvom in dogodkom pripišejo pravni učinki, ta država članica upošteva podobna dejstva in dogodke, ki nastopijo v katerikoli državi članici, kot da so nastopili na njenem ozemlju (točka (b)). To načelo pomeni, da ima obvezno zavarovanje v eni državni članici enak učinek tudi v drugi državi članici.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila tožnica v relevantnem obdobju na podlagi delovnega razmerja še vključena v obvezno zavarovanje pri angleškem nosilcu zavarovanja. Tako namreč izhaja iz podatkov, ki jih je na obrazcu E202 že v predsodnem upravnem postopku posredoval angleški nosilec zavarovanja. Enako pa je razvidno tudi iz potrdila o živetju.¹¹ Prav to, da je bila tožnica na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezno zavarovanje, četudi je po zatrjevanju na podlagi angleške nacionalne zakonodaje že izpolnila pogoje za upokojitev, je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Pomeni namreč, da ji, čeprav izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine, te pravice ni mogoče priznati. Posledično je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznanje pravice do starostne pokojnine utemeljeno zavrnilo.

11. Iz istih pravnih in dejanskih razlogov je potrebno tudi pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe za odločitev v tej zadevi niso pravno relevantne.¹²

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Sklep sodišča prve stopnje, opr. št. XII Ps 679/2016 z dne 8. 8. 2016 o zavrženju tožbe je pritožbeno sodišče s sklepom opr št. Psp 598/2016 z dne 23. 2. 2017 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek in meritorno sojenje.
³ Potrdilo o vročitvi na listovni številki 38 sodnega spisa.
⁴ Vlogi na listovni številki 36 in 37 sodnega spisa.
⁵ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
⁶ Ob vložitvi zahteve je dopolnila 25 let, 7 mesecev in 14 dni pokojninske dobe ter 64 let in 6 mesecev starosti.
⁷ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁸ Po 4. odstavku 25. člena ZPIZ-2 se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje tudi uživalci družinske oziroma vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Sloveniji ter prejemniki poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja.
⁹ Na primer VIII Ips 26/2016.
¹⁰ UL L 166 z dne 30. 4. 2004.
¹¹ Obe listini se nahajata v upravnem spisu toženca.
¹² Po 1. odstavku 360. člena ZPP se mora sodišče druge stopnje v svoji odločbi opredeliti le do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena.

Datum zadnje spremembe:

13.04.2018

Podobni dokumenti:

• VDS Sodba Psp 257/95
• VDSS Sodba Psp 217/2020
• VDSS sodba Psp 3/2014