<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 464/2017

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PSP.464.2017
Evidenčna številka:VDS00010175
Datum odločbe:15.02.2018
Senat:Elizabeta Šajn Dolenc (preds.), Edo Škrabec (poroč.), Jože Cepec
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojninska doba - vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo

Jedro

Inštitut pokojninske dobe brez dokupa je bil uveden z ZPIZ-2. Zavarovalne dobe zaradi skrbi za otroka v prvem letu starosti ni mogoče šteti v to dobo.

Dobe po 189. členu ZPIZ-1 ni mogoče enačiti z inštitutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Pokojninska doba brez dokupa, kot je bila definirana v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Po uveljavitvi ZPIZ-2B pa je definirana kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani za obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Pokojninska doba pa je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine (22. točka 7. člena ZPIZ-2). Po sodni praksi se v pokojninsko dobo brez dokupa poleg časa skrbi v prvem letu otrokove starosti, ne more šteti niti prostovoljne vključitve v zavarovanje, podaljšanega zavarovanja, nobenega dokupa, ipd.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 24. 3. 2016 in št. ... z dne 10. 12. 2015 ter odmero starostne pokojnine z upoštevanjem pogoja starosti 58 let in 8 mesecev ter 39 let pokojninske dobe brez dokupa, brez 11,4 % zmanjšanja.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Uporabiti je potrebno 5. odstavek 27. člena ZPIZ-2, ki v letu 2015 določa pogoja 58 let in 8 mesecev starosti ter 39 let pokojninske dobe brez dokupa. Ob uveljavitvi pravice je dopolnila 59 let in 4 mesece starosti. Zaradi zmotne uporabe 3. odstavka 27. člena ZPIZ-2, se ji je pokojnina neutemeljeno zmanjšala za 11,4 %. Ob pravilni uporabi materialnega prava do tega zmanjšana ne bi prišlo. Priznanje pravice po 3., namesto 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2, je nepravilno in neustavno. Zmotna je presoja, da zavarovalna doba za čas skrbi za otroka šteje kot pokojninska doba z dokupom. Z dokončno, pravnomočno in izvršljivo odločbo z dne 20. 5. 2008 ji je bil čas skrbi za otroka vštet v zavarovalno dobo po 189. členu ZPIZ-1. Izpodbijana posamična upravna akta sta zato v nasprotju s pridobljenimi pravicami. Opozarja na definicije zavarovalne dobe, posebne dobe in pokojninske dobe po ZPIZ-1. ZPIZ-1 je minimalne pogoje za pridobitev starostne pokojnine določal v 36. členu. Namen 189. člena ZPIZ-1 je bil v izenačitvi obdobja skrbi za otroka v prvem letu starosti z obdobjem vključitve v obvezno zavarovanje s plačilom prispevkov. Ni šlo za dokup pokojninske dobe, saj za to dobo ni ničesar plačala. Predlaga spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju2 na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o priznanju pravice do predčasne pokojnine v znesku 574,43 EUR na mesec od 1. 12. 2015 dalje. Tožnica je dopolnila 59 let in 4 mesece starosti ter 39 let pokojninske dobe, od tega 38 let pokojninske dobe brez dokupa. Predčasna pokojnina je bila odmerjena v višini 62,84 % pokojninske osnove in z 11,4 % zmanjšanjem.

Sporno je, ali tožnica ob vštetju časa skrbi za otroka v zavarovalno dobo, izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Čeprav ji je bil čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 17. 3. 1976 do 16. 3. 1977 dokončno in pravnomočno vštet v zavarovalno dobo,3 je zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji za priznanje (in posledično odmero) starostne pokojnine niso izpolnjeni, pravilen.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitve zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)4, ki ureja pravico do starostne in predčasne pokojnine. V 27. členu ZPIZ-2 so določeni pogoji za pridobitev starostne pokojnine. V prehodnem obdobju po 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2 pridobi to pravico v letu 2015 zavarovanka, ki je dopolnila 20 let pokojninske dobe in starost 62 let in 6 mesecev. V prehodnem obdobju po 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2 pravico do starostne pokojnine pridobi v letu 2015 zavarovanka, ki je dopolnila 39 let pokojninske dobe brez dokupa ter starost 58 let in 8 mesecev.

V 27. členu ZPIZ-2 so torej predpisani pogoji za priznanje pravice do starostne, ne pa predčasne pokojnine, ki je urejena v 29. členu ZPIZ-2. Zavarovanka pridobi pravico do predčasne pokojnine v letu 2015 pri starosti 58 let in 8 mesecev, če je dopolnila 39 let pokojninske dobe. Odmera obeh vrst pokojnin je urejena posebej. Starostne v 37., predčasne pa v 38. členu ZPIZ-2. Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se v letu 2015 za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 62 let in 6 mesecev trajno zmanjša za 0,3 % (2. odstavek 38. v zvezi s 3. odstavkom 27. člena ZPIZ-2).

7. Inštitut pokojninske dobe brez dokupa je bil uveden z ZPIZ-2.5 Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da zavarovalne dobe zaradi skrbi za otroka v prvem letu starosti ni mogoče šteti v to dobo. Čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti se je po 1. alineji 189. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)6 pod zakonskimi pogoji štel v zavarovalno dobo kot čas zunaj delovnega razmerja. Šlo je za t.i. posebno dobo oziroma obdobja, ki so se v skladu z zakonom štela v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov. Priznala se je z odločbo na podlagi zahteve zavarovanca in brez plačila. Štela se je pri izpolnitvi upokojitvenih pogojev in odmeri pokojnine.

Vendar dobe po 189. členu ZPIZ-1 ni mogoče enačiti z inštitutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Pokojninska doba brez dokupa, kot je bila definirana v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Po uveljavitvi7 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B)8 pa je definirana kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani za obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Pokojninska doba pa je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine (22. točka 7. člena ZPIZ-2). Po sodni praksi9 se v pokojninsko dobo brez dokupa poleg časa skrbi v prvem letu otrokove starosti, ne more šteti niti prostovoljne vključitve v zavarovanje, podaljšanega zavarovanja, nobenega dokupa, ipd. Glede na pritožbene navedbe je potrebno pojasniti, da je ZPIZ-1 ločil med časom zunaj delovnega razmerja, ki se je štel v pokojninsko dobo (189. člen ZPIZ-1), in dokupom pokojninske dobe (199. člena ZPIZ-1), torej določenih obdobij, ki se v zavarovalno dobo štejejo le ob pogoju plačila prispevkov.

8. Po ustavno sodni presoji10 institut pokojninske dobe brez dokupa ni protiustaven. Pri ocenjevanju 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 je Ustavno sodišče RS izpostavilo višino plačanih prispevkov iz naslova prostovoljne vključenosti v zavarovanje brezposelnih, vendar to ni bil edini kriterij. Izrecno je poudarilo, da je zakonodajalec različne položaje lahko uravnaval in uredil različno, saj je poleg višine prispevkov upošteval tudi kriterij delovne aktivnosti. Odločbe Ustavnega sodišča RS je sodišče dolžno upoštevati. Sprememba narave pokojninske dobe, pridobljene po določbah ZPIZ-1, ne pomeni retroaktivnega posega v pridobljene pravice in s tem ne kršitve 155. člena Ustave RS. Z uvedbo pokojninske dobe brez dokupa tudi ne gre za kršitev zaupanja v pravo in s tem načela pravne države iz 2. člena Ustave RS, saj je obstajal stvaren in razumen razlog za spremembo pogojev upokojevanja. Zatrjevana protiustavnost zaradi posega v pridobljene pravice zato ni podana.

9. Glede na vse predhodno navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve bistveno le, da je tožnica do dneva uveljavitve pravice dopolnila 59 let in 4 mesece starosti ter 39 let pokojninske dobe, od tega 38 let pokojninske dobe brez dokupa. Pomeni, da je bilo že v predsodnem postopku pravilno ugotovljeno, da je v obravnavanem primeru izpolnjen (le) dejanski stan iz 29. člena ZPIZ-2. Torej pogoji za priznanje pravice do predčasne pokojnine. Tožnica pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 5., niti 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2 ne izpolnjuje. Za priznanje pravice do starostne pokojnine po 3. odstavku te določbe ni izpolnila pogoja starosti 62 let in 6 mesecev, za priznanje starostne pokojnine po 5. odstavku iste določbe pa ne pogoja 39 let pokojninske dobe brez dokupa.

Pokojninska dajatev je pravilno odmerjena po 38. členu ZPIZ-2 vključno z zmanjšanjem za vsak manjkajoči mesec pred dopolnjenim 62 letom in 6 mesecev starosti. S prvostopenjskim upravnim aktom je torej tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnici pravilno in zakonito priznana predčasna pokojnina v odmerjeni višini, zato je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in priznanje pravice do višje pokojnine utemeljeno zavrnjen.

10. Iz enakih razlogov je tudi pritožbeno sodišče tožničino pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
2 Zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. II Ps 643/2016 z dne 13. 1. 2017 je pritožbeno sodišče razveljavilo s sklepom, opr. št. Psp 114/2017 z dne 7. 6. 2017 zaradi procesne kršitve in zadevo vrnilo v novo sojenje.
3 Odločba št. ... z dne 20. 5. 2008.
4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
5 Veljati je začel 1. 1. 2013.
6 Ur. l. RS, št. 101/1996 s spremembami.
7 S 1. 1. 2016.
8 Ur. l. RS, št. 102/2015.
9 Na primer Psp 394/2017.
10 Odločba št. ... z dne 21. 4. 2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 7, 27, 27/3, 27/5, 29, 37, 38, 38/2.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1999) - ZPIZ-1 - člen 189, 199.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3MTg0