<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 329/2017

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PSP.329.2017
Evidenčna številka:VDS00009863
Datum odločbe:22.02.2018
Senat:Edo Škrabec (preds.), Jože Cepec (poroč.), Elizabeta Šajn Dolenc
Področje:SOCIALNO VARSTVO
Institut:denarna socialna pomoč - predsodni postopek - nepopolna vloga - podpis vloge

Jedro

Čeprav je eden od družinskih članov tudi zakonec (10. členu ZUPJS) in se ga le izjemoma ne upošteva med družinske člane, med drugim tudi, če v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze (11. členu ZUPJS), formalne popolnosti zahteve za dodelitev denarne socialne pomoči, ni mogoče pogojevati s podpisom zakonca, še zlasti če zaradi dejanskega razpada življenjske skupnosti, ta vloge ne želi podpisati.

Torej je bila tožnikova zahteva, četudi je ni podpisala njegova žena in čeprav ni predložil dokazil o njenih dohodkih, popolna in posledično v predsodnem upravnem postopku nezakonito zavržena na podlagi 67. člena ZUP, ne da bi bila vsebinsko obravnavana.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"Odločba št. ... z dne 19. 10. 2016 in sklep št. ... z dne 20. 9. 2016 se odpravita ter se zadeva vrne v ponoven upravni postopek."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo v izreku te sodbe citiranih odločb in vrnitev zadeve v predsodni upravni postopek.

2. Sodbo kot nepravilno in nezakonito izpodbija tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Podani sta kršitvi iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izkazal je slabo premoženjsko stanje, pojasnil zdravstvene težave in preživete travme, zato izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Z ženo, ki živi ločeno na Hrvaškem, nista v življenjski skupnosti. Preživlja se sam, zato se lahko upošteva le njegovo premoženjsko stanje.

3. Zoper sodbo se tožnik pritožuje tudi laično. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejanske delovne dobe in pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Invalidska pokojnina mu je bila zaradi ravnanja sodišča in pooblaščenca še dodatno znižana. Sklicuje se na EKČP in predlaga, da se mu prizna prejšnja pokojnina.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi pomanjkljivosti postopka ostalo dejansko stanje v predsodnem in sodnem postopku popolnoma nerazčiščeno. Posledično preizkus pravilne uporabe materialnega prava ni mogoč. Povsem pavšalno zatrjevani kršitvi iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pa nista podani.

6. V tej zadevi gre za spor o pravici do denarne socialne pomoči in nanjo vezanih pravic iz javnih sredstev. V obravnavanem predsodnem upravnem postopku je bila tožnikova zahteva za priznanje teh pravic zavržena kot nepopolna, ker tožnikova žena v postavljenem roku tožnikove zahteve ni podpisala, niti ni tožnik predložil podatkov o višini njene pokojnine in njenih bančnih izpiskov.

7. Tožnik je vlogo za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev2 kot vložnik podal na predpisanem obrazcu, na katerem je kot zakonca navedel ženo, in vlogo tudi sam podpisal. Priložil je svoj bančni izpisek, mnenje invalidske komisije za ženo in listino v tujem jeziku. Obenem je podal izjavo, da je sicer uradno poročen in ni v postopku razveze zakonske zveze, vendar z ženo, ki živi na Hrvaškem, dejansko ni povezan in se ne razume. Po opozorilu, da je pri izračunu denarne socialne pomoči kljub temu potrebno upoštevati tudi ženo, se je zavezal, da bo v določenem roku njegovo vlogo podpisala še žena in bo predložil tudi njene bančne izpiske ter dokazila o višini njene pokojnine. Tožnik vloge na ta način ni dopolnil.

8. Da je vloga, ki jo je tožnik sicer podpisal in celo predložil nekatera potrdila o svojem premoženjskem stanju ter hkrati že v predsodnem upravnem postopku pojasnil, da žena vloge noče podpisati, ker dejansko živita ločeno, nepopolna, je zmotno zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Zgolj zaradi tega, ker zakonec, poleg vlagatelja, ne podpiše vloge za uveljavitev pravice do denarne socialne pomoči, niti ker vlagatelj ne predloži dokazil o premoženjskem stanju zakonca, ki jih je v predsodnem upravnem postopku mogoče pridobiti iz zbirk podatkov upravljalcev, vloge vlagatelja po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot nepopolne.

9. Predsodno upravno postopanje z nepopolno vlogo je predpisano v 67. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).3 Od stranke je treba najprej zahtevati, da se pomanjkljivosti v določenem roku odpravijo. Če v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, se vlogo zavrže. Vloga mora na podlagi 66. člena ZUP obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem navedbo organa, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, osebno ime in prebivališče vložnika. Vlogo mora podpisati vložnik. Vsebovati pa mora tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. Obvezne sestavine vloge za uveljavitev pravic iz javnih sredstev, torej tudi denarne socialne pomoči, so predpisane v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)4.

10. Po 35. členu ZUPJS vlagatelj pravice iz javnih sredstev uveljavlja z vlogo, ki mora vsebovati vrsto pravice iz javnih sredstev, ki jo uveljavlja; osebno ime, enotno matično številko občana in naziv vzgojno-izobraževalnega zavoda ter programa, če se šola; osebno ime, davčno številko in transakcijski račun vlagatelja oziroma osebe, kateri naj se izplačajo pravice iz javnih sredstev, podatke o dohodkih in premoženju vseh oseb po tem zakonu, ki jih ni mogoče pridobiti iz zbirk podatkov upravljavcev iz 51. člena tega zakona, in druge podatke, če jih določa zakon, ki ureja upravičenost do posamezne pravice iz javnih sredstev. Te podatke mora vsebovati tudi za druge osebe, ki jih je oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, dolžna preživljati po zakonu ali po izvršilnem pravnem naslovu, in za druge osebe, ki so po zakonu ali izvršilnem pravnem naslovu dolžne preživljati osebo, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. Vsebovati mora tudi podatek o razmerju do vlagatelja. Na podlagi 51. člena ZUPJS organ pridobi podatke o materialnem položaju po uradni dolžnosti iz obstoječih zbirk podatkov, med drugim tudi od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje, in kreditnih institucij o prometu na transakcijskih računih. Vloga se vloži na predpisanem obrazcu (2. odstavek 35. člen ZUPJS).

11. Čeprav vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na obrazcu 8,45 za uveljavljanje denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka predvideva tudi podpis drugih polnoletnih oseb, njihovega podpisa ni mogoče šteti za obvezno sestavino vloge v smislu 35. člena ZUPJS, niti 66. člena ZUP. Kljub temu, da se skladno z 39. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre5) denarna socialna pomoč dodeli kot ena denarna socialna pomoč za vso družino in na podlagi 40. člena ZUPJS izplača vlagatelju oziroma drugi osebi, ki je v vlogi navedena kot oseba, kateri se nakažejo javna sredstva, je vlagatelj le oseba, ki vloži vlogo za uveljavljanje pravice iz javnih sredstev, do katere je upravičena sama ali skupaj z drugimi osebami, oziroma je na vlogi navedena kot vlagatelj ( 3. člen ZUPJS). Ena od obveznih sestavin vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je torej podpis vlagatelja, ne pa tudi zakonca oziroma polnoletnega družinskega člana. Družinski član je oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (1.a člen ZSVarPre). Upošteva se torej pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje denarne socialne pomoči oziroma pri vsebinski obravnavi zahteve.

12. Čeprav je eden od družinskih članov tudi zakonec (10. členu ZUPJS) in se ga le izjemoma ne upošteva med družinske člane, med drugim tudi, če v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze (11. členu ZUPJS), formalne popolnosti zahteve za dodelitev denarne socialne pomoči, torej ni mogoče pogojevati s podpisom zakonca, še zlasti če zaradi dejanskega razpada življenjske skupnosti, ta vloge ne želi podpisati. Drugačno tolmačenje citiranih določb bi seveda pomenilo kršitev 22. člena Ustave RS,6 skladno s katerim je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Popolnosti obravnavane zahteve pa ni mogoče pogojevati niti s predložitvijo dokazil o premoženjskem stanju zakonca, temveč jih je na podlagi 51. člena ZUPJS potrebno v predsodnem upravnem postopku pridobiti po uradni dolžnosti iz obstoječih zbirk podatkov.

13. Vse predhodno navedeno pomeni, da tožnikova vloga vsebuje vse potrebne zakonske sestavine za vsebinsko obravnavo in torej odločanje o tem, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in nanjo vezanih pravic iz javnih sredstev. Torej je bila tožnikova zahteva, četudi je ni podpisala njegova žena in čeprav ni predložil dokazil o njenih dohodkih, popolna in posledično v predsodnem upravnem postopku nezakonito zavržena na podlagi 67. člena ZUP, ne da bi bila vsebinsko obravnavana.

14. Zaradi predhodno izpostavljenih pomanjkljivosti upravnega postopka bi moralo že sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)7 kot nezakoniti odpraviti in zadevo vrniti v ponoven upravni postopek. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 358. člena v zvezi s 1. odstavkom 351. člena ZPP izpodbijano zavrnilno sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Torej izpodbijana posamična upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven upravni postopek. Ostale pritožbene navedbe za rešitev zadeve pravno niso relevantne, oziroma z obravnavano zadevo sploh nimajo zveze, zato se pritožbeno sodišče do njih ni posebej opredeljevalo.8

15. V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno dopolniti postopek v nakazani smeri in tožnikovo vlogo za uveljavitev pravic iz javnih sredstev obravnavati po vsebini. Torej ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji po ZSVarPre v zvezi z ZUPJS za priznanje denarne socialne pomoči in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB s spremembami.
2 Vloga z dne 24. 8. 2016.
3 Ur. l. RS, št. 24/2006 - UPB s spremembami.
4 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
5 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.
6 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami.
7 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
8 V obrazložitvi sodbe mora sodišče druge stopnje po 360. členu ZPP presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZUP-UPB2 - člen 66, 67.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 3, 10, 35, 35/2, 40, 51.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 1a, 39.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3MTY2