VDSS Sodba Pdp 928/2017

Jedro

Ker do spora po prvem odstavku 36. člena ZZ, predmet katerega bi bilo vprašanje pravilne izvedbe postopka izbire ravnateljice pri toženi stranki, ni prišlo, pred sodiščem tudi ni bilo po vsebini presojano oziroma, odgovorjeno na vprašanje, pri rešitvi katerega neutemeljeno vztraja tožnica v pritožbi, in sicer ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUP glede obnove postopka imenovanja ravnatelja, ne da bi izvedla postopek razrešitve (po 59. členu ZOFVI) tožnice s položaja ravnateljice tožene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 2. 11. 2016 nezakonita in se razveljavi; da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo na delovno mesto ravnateljica vrtca, da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati bruto plače in druge prejemke iz delovnega razmerja za čas do vrnitve nazaj na delo, odvesti davke in prispevke ter izplačati dobljene neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter da je tožena stranka dolžna tožnici plačati stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Navaja, da je v zvezi s spornimi ravnanji tožene stranke res vložila dve tožbi, in sicer najprej tožbo, ki je povezana z nezakonito obnovo postopka, nato pa še tožbo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V prvi zadevi opr. št. I Pd 1352/2016 je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo z obrazložitvijo, da ni podlage, da bi odločalo o zakonitosti sklepov oziroma o njihovi razveljavitvi, pri čemer se je sklicevalo na določbe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št 16/2007 in nasl.) ter Zakona o zavodih (ZZ, Ur. l. RS, št 21/91 in nasl.). Sklep o zavrženju tožbe je res postal pravnomočen, vendar pa sodišče zmotno interpretira posledice pravnomočnosti. V tovrstnih sporih iz naslova odpovedi iz razloga nesposobnosti je bistveno vprašanje, ali je razrešitev utemeljena (odločba VDSS, opr. št. Pdp 418/2011). Sodišče bi moralo odgovoriti na vprašanje, ali je bila obnova postopka imenovanja in posledično odprava sklepa o imenovanju zakonita ali ne. Gre za predhodno vprašanje. Ker se sodišče o tem ni izjavilo, ni moglo pravilno presoditi zakonitosti odpovedi. O tem bi sicer sodišče lahko odločilo že v sporu, obravnavanem pred DSS Ljubljana, opr. št. I Pd 1352/2016, a je tožbo zavrglo. S sklepom o obnovi postopka imenovanja in posledično s sklepom o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za ravnateljico je svet tožene stranke tožnico dejansko razrešil z mesta ravnateljice, čeprav je pri tem v celoti obšel postopek za razrešitev ravnateljice. Za dosego razrešitve se je napačno poslužil instituta obnove postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl.). Uporaba izrednega pravnega sredstva po ZUP ni bila pravilna. Z izpodbijano sodbo se tožnici že drugič odreka pravno varstvo zoper samovoljno in protizakonito ravnanje tožene stranke. Sodišče je napačno razlogovalo glede umika tožbe v postopku pred sodiščem prve stopnje, opr. št. I Pd 881/2016. Z umikom tožbe je namreč imenovanje tožnice za ravnateljico postalo pravnomočno in dokončno in je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Odločitev sodišča prve stopnje o zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 2. 11. 2016 je povezana z odločitvijo v zadevi, obravnavani pred DSS Ljubljana, opr. št. I Pd 1352/2016, v kateri je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo zaradi nedopustnega sodnega varstva glede zahtevka, ki se je glasil: ''Sklepi o obnovi postopka imenovanja ravnateljice, o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za ravnateljico tožene stranke z dne 1. 7. 2016 ter o neimenovanju tožnice za ravnateljico tožene stranke z dne 28. 10. 2016, s katerimi je bila tožnica predčasno razrešena kot ravnateljica tožene stranke, so nezakoniti in se razveljavijo.''

7. Ta zahtevek je torej drugačen kot zahtevek v obravnavanem sporu (povzet je v 1. točki obrazložitve te sodbe), prav tako v sporu, obravnavanem pred DSS Ljubljana, opr. št. I Pd 1352/2016, ni bila izdana sodba, da bi lahko prišlo do vprašanja pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), kot je o tem neustrezno razlogovalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Poseben pomen je dalo temu, da je sklep o zavrženju tožbe postal pravnomočen, s tem pa tudi sklepi tožene stranke, ki so bili predmet zahtevka po zavrženi tožbi. Vendar pa je pomembno predvsem to (kot je razlogovalo že sodišče v zadevi opr. št. I Pd 1352/2016), da zoper navedene sklepe ni bilo dopustno samostojno sodno varstvo. Vprašanje pravilne izvedbe postopka, ki je v končni posledici privedel do tega, da tožnica ni bila izbrana za ravnateljico tožene stranke, bi lahko bilo odločilno v sporu zaradi neizbire kandidata, ki pa ga tožnica zoper obvestilo z dne 3. 11. 2016 (B 16) ni sprožila.

8. Po prvem odstavku 36. člena ZZ mora organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v petnajstih dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.

9. V omenjenem obvestilu neizbranim kandidatom je bilo navedeno, da je bil na seji sveta tožene stranke dne 28. 10. 2016 sprejet sklep, da se iz razloga po 8. točki 260. člena ZUP postopek imenovanja ravnateljice, ki je bil končan 1. 7. 2016 s sklepom o imenovanju tožnice za ravnateljico, obnovi v delu odločanja o imenovanju ravnateljice. Nadalje iz tega obvestila izhaja, da je bil na isti seji sklep o imenovanju tožnice za ravnateljico odpravljen, da je bil razpis za ravnatelja zaključen brez imenovanja ravnatelja. Pravni pouk obvestila je bil prepis prvega odstavka 36. člena ZZ.

10. Svet tožene stranke je namreč 28. 10. 2016 sprejel sklepe o obnovi postopka imenovanja ravnatelja; o odpravi sklepa z dne 1. 7. 2016 o imenovanju tožnice za ravnateljico; o neimenovanju tožnice za ravnateljico; da je razpis za ravnatelja vrtca, objavljen 4. 3. 2016, zaključen in da ni izbran nihče izmed prijavljenih kandidatov; da tožnica v obnovljenem postopku ni imenovana za ravnateljico, zato postopek razrešitve s položaja ni potreben; da se pogodba o zaposlitvi, sklenjena dne 29. 7. 2016, odpove iz razloga nesposobnosti, saj ni bila imenovana za ravnateljico, zato ne izpolnjuje pogojev za delo na delovnem mestu ravnateljice, zagovor pa v skladu s sodno prakso ni potreben (odločba VSRS opr. št. VIII Ips 460/2006¹); ter da se za vršilko dolžnosti imenuje A.A..

11. Ker do spora po prvem odstavku 36. člena ZZ, predmet katerega bi bilo vprašanje pravilne izvedbe postopka izbire ravnateljice pri toženi stranki, ni prišlo², pred sodiščem tudi ni bilo po vsebini presojano oziroma odgovorjeno na vprašanje, pri rešitvi katerega neutemeljeno vztraja tožnica v pritožbi - ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUP glede obnove postopka imenovanja ravnatelja, ne da bi izvedla postopek razrešitve (po 59. členu ZOFVI) tožnice s položaja ravnateljice tožene stranke.

12. To ni vprašanje, na katerega bi moralo odgovoriti sodišče v obravnavanem sporu, v katerem se odloča o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tudi ne gre za predhodno vprašanje, za kar se prav tako neutemeljeno zavzema pritožba. Neuveljavljanje sodnega varstva v skladu z določbo prvega odstavka 36. člena ZZ ni možno sanirati na način, da bi se o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju v sporu iz naslova zakonitosti odpovedi. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, pa mora biti tudi za odločanje o predhodnem vprašanju izpolnjen pogoj pravočasnega uveljavljanja v predpisanih rokih, kar prav tako ni izpolnjeno.

13. Pritožba opozarja na odločbo VDSS, opr. št. Pdp 418/2011, v kateri je bilo resda poudarjeno, da je v zvezi z zakonitostjo odpovednega razloga nesposobnosti bistveno vprašanje utemeljenosti razrešitve. Šlo je za primer, ko sta stranki v individualni pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil za čas opravljanja funkcije direktorja družbe, kot razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi med drugim določili predčasno razrešitev s funkcije direktorja iz utemeljenih razlogov. Vprašanje razrešitve po ZGD je bilo predmet odločanja v gospodarskem sporu, v delovnem sporu pa je to predstavljalo predhodno vprašanje, glede katerega je bila možnost, da o njem odloči delovno sodišče samo ali pa da postopek prekine in počaka, da o vprašanju odloči pristojno sodišče. V predmetni zadevi pa vprašanje pravilnosti tožničine razrešitve (niti ne po ZGD, ampak po ZOFVI) v času vodenja spora iz naslova odpovedi ni bilo več odprto, da bi lahko šlo za relevantno predhodno vprašanje.

14. Ne drži torej, da sodišče tožnici že drugič odreka sodno varstvo zoper samovoljno in protizakonito ravnanje tožene stranke. Vprašanja (ne)zakonite obnove postopka izbire ravnateljice ni dopustno odpirati v okviru spora iz naslova redne odpovedi iz razloga nesposobnosti, četudi je ključni razlog za podajo te odpovedi ravno v tem, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta ravnateljice in je odpoved podana iz razloga t. i. objektivne nesposobnosti. Ta je v drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljena kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

15. Tudi v omenjenem judikatu VSRS opr. št. VIII Ips 460/2006 je bilo že sama razrešitev utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj delavec zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ne more izpolnjevati obveznosti po pogodbi o zaposlitvi.

16. Ne drži pritožbena navedba, da je zaradi umika tožbe A.A. in posledične ustavitve postopka s sklepom sodišča z dne 9. 5. 2017 v zadevi, ki se vodi pred DSS Ljubljana, opr. št. I Pd 881/2016 (zaradi neizbire kandidata), imenovanje tožnice za ravnateljico postalo pravnomočno in dokončno, saj so že pred tem (bodisi zaradi zavrženja tožbe bodisi zaradi neuveljavljanja sodnega varstva) postali pravnomočni oziroma dokončni sklepi tožene stranke, sprejeti na seji sveta tožene stranke 28. 10. 2016.

17. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnica zato, ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa zato, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben za odločitev o pritožbi (154., 155., 165. člen ZPP).

-------------------------------
¹ V tem primeru je zavzeto stališče (ki ga predmetna pritožba niti ne izpodbija), da je v primeru, če stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na razlog odpovedi ne moreta več vplivati in ko zagovor v tem pogledu ne more imeti smisla, od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Sicer pa odpoved v navedenem primeru ni bila povezana z razrešitvijo ravnateljice vrtca, ampak z razrešitvijo poslovodje s strani skupščine družbenikov.
² Za primer, da bi se tožba v zadevi opr. št. I Pd 1352/2016 vendarle smiselno štela kot uveljavljanje sodnega varstva po 36. členu ZZ, pa je pomembno to, da je ta postopek že končan.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 953/2018
• VDSS sodba in sklep Pdp 896/2013
• VDSS Sklep Pdp 509/2017