VDSS Sodba Psp 347/2017

Jedro

Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka, ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa je definirana kot obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe (23. točka 7. člena ZPIZ-2). Navedena določba je bila z novelo zakona (v nadaljevanju: ZPIZ-2E) dopolnjena, tako da je bilo za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" dodatno besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani". Vendar pa omenjena novela na rešitev sporne zadeve ne vpliva, saj bo stopila v veljavo šele s 1. 1. 2018. V zvezi z vprašanjem upoštevanja dokupljene dobe je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče poudarja, da z vsako reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja zakonodajalec zaostruje pogoje za priznanje pravic, ker je zaradi spremenjenih demografskih gibanj in finančnih okvirov vprašljiva vzdržnost sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dolžnost države, da ustvari možnosti in pogoje za uresničevanje in skrb za delovanje sistema, izhaja iz 50. člena Ustave RS. Kakšne ukrepe bo država za to izbrala, ustava ne določa, prav tako ne določa vsebine pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Določa pa, da se te pravice uresničujejo pod pogoji, določenimi z zakonom. Z ZPIZ-2 so bili tako določeni strožji pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Dokupljena doba se v primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za upokojitev po določbi 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 ne upošteva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 30. 5. 2016 in št. ... z dne 1. 2. 2016 ter, da se tožniku prizna pravica do predčasne pokojnine brez zmanjšanja in sicer v znesku 639,76 EUR na mesec od 31. 12. 2015 dalje z uskladitvami ter da je tožena stranka dolžna tožniku plačati razliko pokojnine za čas od 1. 1. 2016 do plačila v višini 114,03 EUR na mesec z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega zneska dalje do plačila. Sodišče je tudi odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je materialno pravno zmoten zaključek sodišča, da tožnik naj ne bi bil upravičenec iz 390. in 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)¹, ker pravice do predčasne pokojnine ni uveljavljal pred njegovo uveljavitvijo in ker ne uveljavlja pravice do starostne pokojnine, temveč pravico do predčasne pokojnine. Tožnik je na dan 30. 12. 2015 izpolnil oba pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Dopolnil je 59 let in 7 mesecev starosti ter imel 40 let 2 meseca in 22 dni pokojninske dobe. Tako je izpolnil pogoj iz petega odstavka 27. člena ZPIZ-2 za pridobitev (starostne) pokojnine in to brez odbitkov. Tožena stranka bi glede na navedeno tožniku morala priznati maksimalni obseg pravic in to ne glede na to, kako pridobljeno pravico poimenuje, torej ali gre za pravico do starostne pokojnine ali pravico do predčasne pokojnine. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko meni, da dopolnjena pokojninska doba ni "polna pokojninska doba", ampak naj bi bila v delu 5 let in 26 dni to pokojninska doba z dokupom, zaradi česar naj bi se uporabile določbe o predčasni pokojnini in tudi določba glede trajnega odbitka. Sodišče ne razlikuje pojma zavarovalne in pokojninske dobe. Pokojninska doba ima namreč širši pomen, saj zajema tako zavarovalno kot posebno dobo. Zavarovalna doba pa ima ožji pomen, saj zajema le obdobja, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Tožnik je 5 let in 26 dni pridobil na podlagi plačila prispevkov, zato bi se ta doba morala obravnavati kot zavarovalna doba. Z odločbama št. ... z dne 22. 4. 2008 je bila tožniku, na podlagi dokupa časa študija in časa služenja vojaškega roka, priznana pokojninska doba v trajanju 5 let in 26 dni in mu je bila ta doba tudi vpisana v delovno knjižico. Obe odločbi temeljita na določbi drugega odstavka 198. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)², po kateri se omenjena doba upošteva kot pokojninska doba in se všteva v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in za odmero pokojnine. Zavarovalna doba za izpolnitev pogojev in odmero pa se lahko upošteva le na način, kot je to določal predpis, na podlagi katerega sta bili odločbi izdani in tega niti zakonodajalec, niti tožena stranka za nazaj, ne moreta spreminjati. To je tudi bistvo določb 389. in 390. člena ZPIZ-2. Tožnik je za to dobo plačal vse prispevke, v zameno pa dobil priznano pokojninsko dobo. Pravna razmerja so bila torej že v letu 2008 zaključena. ZPIZ-2 pa izrecno varuje te pravice, ki jih je tožnik uveljavil po določbah ZPIZ-1. Sodišče zmotno zaključi, da naj bi bila tožniku dokupljena doba upoštevana tako pri izpolnitvi pogojev, kot pri odmeri. Bistvo je v tem, da se enak obseg pravic zagotavlja le tako, da se tudi prej navedeno dobo upošteva kot (po novem) dobo brez dokupa. Prejšnji zakon namreč dobe z dokupom ni ločeval od siceršnje pokojninske dobe. Določbe ZPIZ-2, ki navedeno dobo določajo kot dobo z dokupom, veljajo lahko le za vnaprej, torej za čas, ki se je zgodil po uveljavitvi ZPIZ-2. Vse to pa pomeni, da je potrebno tožniku priznati starostno pokojnino brez odbitkov. Taka uporaba materialnega prava pa je tudi povsem v skladu z določbama 22. in 42. točke 7. člena ZPIZ-2. Tožniku je bila namreč doba 5 let in 26 dni izrecno priznana kot zavarovalna doba, za katero so bili plačani prispevki (42. točka) in torej ni posebna doba v smislu 22. točke navedenega člena. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje glede višine pokojninske dobe, ki bi jo tožena stranka morala upoštevati pri upokojitvi in odmeri pokojnine. Sodišče tudi le deloma odgovarja na tožnikove argumente o neustavni uporabi določb ZPIZ-2, o neskladju z Ustavo RS in Protokolom k EKČP. V tem delu tudi zmotno tolmači in uporablja določbe prej omenjenih predpisov. Ustava in zakoni so družbeni dogovor, ki se ga mora na prvem mestu držati država. Dogovorov za nazaj, potem, ko je ena stranka že izpolnila svoje obveznosti, ni mogoče spreminjati. Tožnik nadalje izpostavlja še druge ustavnopravne in konvencijske vidike, zaradi katerih je potrebno napadeno sodbo spremeniti in odločbi tožene stranke v izpodbijanem delu odpraviti. Kršene so določbe 155. člena, 22. člena, 14. člena in 50. člena Ustave RS. Kršena pa je tudi določba 1. člena Protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)³ pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 30. 5. 2016, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 1. 2. 2016. Z omenjeno odločbo je tožena stranka tožniku priznala pravico do predčasne pokojnine v znesku 526,52 EUR na mesec od 31. 12. 2015 dalje.

6. V zadevi je odprto vprašanje upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega roka v zvezi s pridobitvijo in odmero pravice do pokojnine. Iz dejstev, ki jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje namreč izhaja, da je tožnik na podlagi odločb tožene stranke dokupil 5 let in 26 dni in sicer obdobje časa študija od 1. 10. 1975 do 10. 12. 1979 ter čas služenja vojaškega roka od 6. 10. 1980 do 21. 8. 1981. Tožnik je 4. 12. 2015 pri toženi stranki vložil zahtevo za priznanje pravice do predčasne pokojnine. Tedaj je dopolnil 59 let in 7 mesecev starosti in imel 40 let 2 meseca in 22 dni pokojninske dobe, od tega kot že rečeno 5 let in 26 dni dokupljene dobe.

7. ZPIZ-2 v 27. členu določa pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Skladno s četrtim odstavkom 27. člena v zvezi s petim odstavkom istega člena pridobi moški pravico do starostne pokojnine v letu 2015 ob dopolnitvi starosti 59 let, pri čemer mora dopolniti tudi 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe. Tožnik je dopolnil pogoj starosti, ni pa dopolnil pogoja pokojninske dobe brez dokupljene pokojninske dobe. Pet let in 26 dni namreč predstavlja dokupljeno dobo, kar posledično pomeni, da je tožnik dopolnil le 35 let in 1 mesec ter 26 dni pokojninske dobe brez dokupa. V tem primeru pa torej pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine ni izpolnjeval.

8. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dokupljeno dobo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je že v drugih podobnih zadevah⁴ poudarilo, da dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka, ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa je definirana kot obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe (23. točka 7. člena ZPIZ-2). Navedena določba je bila z novelo zakona (v nadaljevanju: ZPIZ-2E)⁵ dopolnjena, tako da je bilo za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" dodatno besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani". Vendar pa omenjena novela na rešitev sporne zadeve ne vpliva, saj bo stopila v veljavo šele s 1. 1. 2018. V zvezi z vprašanjem upoštevanja dokupljene dobe je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS⁶. Vrhovno sodišče poudarja, da z vsako reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja zakonodajalec zaostruje pogoje za priznanje pravic, ker je zaradi spremenjenih demografskih gibanj in finančnih okvirov vprašljiva vzdržnost sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dolžnost države, da ustvari možnosti in pogoje za uresničevanje in skrb za delovanje sistema, izhaja iz 50. člena Ustave RS. Kakšne ukrepe bo država za to izbrala, ustava ne določa, prav tako ne določa vsebine pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Določa pa, da se te pravice uresničujejo pod pogoji, določenimi z zakonom. Z ZPIZ-2 so bili tako določeni strožji pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Dokupljena doba se v primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za upokojitev po določbi 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 ne upošteva.

9. Tožnik v pritožbi odpira vprašanje, ali je taka ureditev neustavna. Pritožbeno sodišče glede omenjenih pritožbenih navedb poudarja, da je bil četrti odstavek 27. člena ter prvi in drugi odstavek 38. člena in prvi in drugi odstavek 391. člena ZPIZ-2 že v presoji pred Ustavnim sodiščem RS⁷. Ustavno sodišče ni ugotovilo neustavnosti navedene ureditve. V 13. točki pojasnjuje, da se je tudi po določbah ZPIZ-1 dokup časa šolanja in služenja vojaškega roka štel v zavarovalno dobo in v pokojninsko dobo, ni pa se štel v delovno dobo. Navedeno razlikovanje je bilo pomembno, ker so različne dobe imele vpliv na višino pokojnine. Do poslabšanja položaja zavarovancev, ki želijo pridobiti pravico do pokojnine tudi na podlagi dokupljene dobe študija in služenja vojaškega roka, z uveljavitvijo ZPIZ-2 ni prišlo. Glede na navedeno po stališču Ustavnega sodišča 4. odstavek 27. člena ZPIZ-2, ki ne omogoča pridobitve starostne pokojnine ob upoštevanju dokupljene dobe študija in služenja vojaškega roka, ni v neskladju z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS). Prav tako ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ustavno sodišče se glede omenjenega sklicuje tudi na svojo prejšnjo odločbo⁸. Prav tako se je Ustavno sodišče opredelilo do vprašanja, ali je s tako ureditvijo prišlo do kršitve prvega odstavka 50. člena in 33. člena Ustave RS ter prvega člena prvega Protokola k EKČP. Ustavno sodišče poudarja, da je s tako ureditvijo zagotovljena socialna varnost in da izpodbijana ureditev tudi ni v neskladju s pravico do zasebne lastnine. Dokupljeni dobi študija in služenja vojaškega roka po ZPIZ/92 in ZPIZ-1 (enako velja za dokupe po ZPIZ-2) se upoštevata pri pridobitvi pravice do starostne pokojnine po 1., 2. in 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2 (kot zavarovalna in pokojninska doba), ne upoštevata se le pri pridobitvi pravice do starostne pokojnine po četrtem oziroma v prehodnem obdobju, po 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2. Ta izjema je utemeljeno pridržana le zavarovancem, ki so ves čas zahtevane zavarovalne dobe dejansko delovno aktivni. Kot pokojninska doba pa omogoča tudi predčasno upokojitev po pogojih iz 29. člena ZPIZ-2.

10. Tožniku je bila glede na omenjeno pravilno priznana pravica do predčasne pokojnine, saj so bili s tem v zvezi izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Pokojnina mu je bila tudi pravilno odmerjena po prvem odstavku 38. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da se predčasna pokojnina odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjša za 0,3 %.

11. Pritožbeno sodišče še poudarja, da v tem primeru tudi ne gre za poseg v pridobljene pravice. Bistveno je namreč, da se pravice uvlejavljajo po predpisih, veljavnih v času nastanka zavarovalnega primera. Tožnik tako pravice do pokojnine v času veljavnosti ZPIZ-1 ni pridobil, saj za priznanje navedene pravice niti ni izpolnjeval pogojev. Pokojninska, zavarovalna ali dokupljena doba pa ni pravica iz zavarovanja, temveč je pogoj za priznanje in odmero pravice, na kar je opozorilo tudi Vrhovno sodišče RS v že omenjeni zadevi VIII Ips 108/2017 z dne 25. 10. 2017.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
⁴ Glej Psp 457/2016 z dne 11. 1. 2017, Psp 495/2016 z dne 11. 1. 2017.
⁵ Ur. l. RS, št. 65/2017 z dne 20. 11. 2017.
⁶ Glej VIII Ips 108/2017 z dne 25. 10. 2017 in VIII Ips 137/2017 z dne 21. 11. 2017.
⁷ Glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-100/15-17 z dne 14. 9. 2017.
⁸ Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-246/13 z dne 21. 4. 2016.

Datum zadnje spremembe:

19.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 137/2017
• VSRS Sodba VIII Ips 75/2018
• VDSS Sodba Psp 212/2018