VDSS Sklep Pdp 767/2017

Jedro

Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII R 4/2017 z dne 21. 3. 2017, s katerim je bil tožnikov predlog za izločitev sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki ga je Vrhovno sodišče RS štelo kot predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zavrnjen, da način dodeljevanja spisov s časovnim zamikom omogoča 5. odstavek 160. člena Sodnega reda in da je bistveno, da se pri dodeljevanju spisov s časovnim zamikom, to je po zaključku triažnega postopka, spoštuje osnovno načelo, da se spisi dodeljujejo po vnaprej določenih pravilih (saj tožnik ne zatrjuje, da bi pravila, po katerih se dodeljujejo spisi z zamikom, odstopala od tega osnovnega načela), ni mogoče šteti, da je bila tožniku kršena ustavna pravica do naravnega sodnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za obnovo postopka v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pd 124/2015 z dne 13. 4. 2016 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 606/2016 z dne 1. 12. 2016 (točka I izreka) in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za obnovo postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti stroške postopka v višini 571,18 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil tožnik iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagano obnovo postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da sodišče prve stopnje na bistvene stvari iz predloga za obnovo postopka sploh ne odgovarja, ampak tožnikove misli in navedbe celo potvarja. Tožnik sicer ne problematizira sama triaže, ki se odvija edino na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, vendar pa je po njegovem mnenju sam postopek dodeljevanja zadev popolnoma netransparenten in ne temelji na nobenem pravilniku ali drugem predpisu. Le tak predpis in njegova striktna uporaba bi lahko zagotavljal ustavno zagotovljeno pravico do naravnega sodnika. To je bistvo tožnikovega predloga za obnovo postopka, ki pa ga sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu popolnoma ignorira. Po pritožbenem stališču je postopek triaže nastavljen in voden tako, da je možno s pomočjo triaže prikriti dejanski pripad zadev, število nerešenih zadev in se da na ta način tudi predrugačiti celotno statistiko zadev. Naslovno sodišče ni pojasnilo, zakaj ni bila tožniku kršena pravica do naravnega sodnika ob takem postopku triaže. Tožniku tudi ni jasno, kako to da o njegovem predlogu za obnovo postopka odloča ista sodnica, saj bi se lahko na podlagi določb ZPP sama izločila. Če je tako zagotovljena nepristranskost, naj odloči pritožbeno sodišče, vendar tožnik ne dvomi, da bodo pritožbeni sodniki zaradi solidarnosti potrdili odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo tožeče stranke pritožbo prerekala kot neutemeljeno in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako izvedenem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka po 1. točki 394. člena ZPP, saj je navajal, da mu je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje kršena ustavna pravica do naravnega sodnika. Ugotovilo je, da ni podan nobeden izmed izločitvenih razlogov po tej zakonski določbi, kljub tožnikovim navedbam, da je sodnica, ki je v zadevi odločala na prvi stopnji, hkrati vodja triaže in opravlja triažna opravila. Triaža ni drug organ (niti nižje sodišče ali arbitraža) v smislu določbe 5. točke 1. odstavka 70. člena ZPP, tožnik pa v predlogu za obnovo postopka obstoja drugih okoliščin ne zatrjuje. S to ugotovitvijo se strinja tudi pritožbeno sodišče.

7. Res je, kar v pritožbi navaja tožnik, in sicer, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu na njegove navedbe iz predloga za obnovo postopka v zvezi z dodeljevanjem spisov v triaži ne odgovarja, vendar to po zaključku pritožbenega sodišča ne predstavlja v pritožbi smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj to ni odločilno dejstvo za presojo utemeljenosti predloga za obnovo postopka. To v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja tudi sodišče prve stopnje. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII R 4/2017 z dne 21. 3. 2017, s katerim je bil tožnikov predlog za izločitev sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki ga je Vrhovno sodišče RS štelo kot predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zavrnjen, da način dodeljevanja spisov s časovnim zamikom omogoča 5. odstavek 160. člena Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 17/1995 - 87/2016) in da je bistveno, da se pri dodeljevanju spisov s časovnim zamikom, to je po zaključku triažnega postopka, spoštuje osnovno načelo, da se spisi dodeljujejo po vnaprej določenih pravilih (saj tožnik ne zatrjuje, da bi pravila, po katerih se dodeljujejo spisi z zamikom, odstopala od tega osnovnega načela), ni mogoče šteti, da je bila tožniku kršena ustavna pravica do naravnega sodnika.

8. Glede na zgoraj navedeno stališče Vrhovnega sodišča RS tudi ni utemeljeno tožnikovo mnenje, da je sam postopek dodeljevanja zadev iz triaže na sodišču prve stopnje popolnoma netransparenten, nastavljen in voden tako, da je možno s pomočjo triaže prikriti dejanski pripad zadev, število nerešenih zadev in tako predrugačiti celotno statistiko zadev. Ob upoštevanju določbe 5. odstavka 160. člena Sodnega reda se morajo zadeve, ki se dodeljujejo s časovnim zamikom, dnevno razporediti po abecednem vrstnem redu začetnic priimkov strank ali udeležencev in vpisati v vpisnik. Zadeve se morajo sodnikom dodeljevati enkrat mesečno, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic njihovih priimkov. Posameznim sodnikom pa se dodeli toliko zadev, da se doseže z letnim razporedom določeno število nerešenih zadev, ki jih mora imeti sodnik v delu po opravljeni mesečni dodelitvi.

9. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa je skladno z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 41. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji). Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, delodajalec sam krije svoje stroške ne glede na izid postopka.

Datum zadnje spremembe:

16.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1381/94
• VSL Sodba II Cpg 101/2023
• VSL Sklep V Cpg 442/2019