VDSS Sklep X Pdp 334/2017

Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da Sprememba Uredbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, odprava katerega ne more biti predmet kolektivnega delovnega spora.

Predlagatelji Aneksa št. 2 h KPDU ne izpodbijajo po vsebini, ampak zaradi procesnih kršitev pri sklepanju aneksa ter predvsem zaradi pomanjkanja večine podpisnikov. Gre torej za vprašanje veljavne sklenitve Aneksa št. 2 h KPDU. To je kolektivni delovni spor iz 6.a člena ZDSS-1 - spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami. Sodišče prve stopnje je torej zmotno zaključilo, da je predlog tudi v tem delu nedopusten in ga je zato napačno zavrglo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi tako, da se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na odpravo Aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (Ur. l. RS, št. 51/16) in odločitev o stroških postopka, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagateljev in odločilo, da ti sami krijejo svoje stroške postopka, nasprotni udeleženki pa so dolžni povrniti stroške postopka 499,78 EUR, v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku tega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navajajo, da je sodišče zavzelo napačno stališče, da Uredba o spremembi uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Sprememba Uredbe, Ur. l. RS, št. 64/2016) ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, zaradi česar je zmotno zaključilo, da ne gre za kolektivni spor in predlog v tem delu zavrglo. Iz vsebine Spremembe Uredbe izhaja, da gre po naravi za splošni akt delodajalca. S Spremembo Uredbe se spreminja poglavje glede uradniških delovnih mest in nazivov plačne skupine C3 - policija. Besedilo tega poglavja sledi Stavkovnemu sporazumu, sklenjenem med Vlado RS, sindikatom A. in sindikatom B. Sprememba Uredbe je osnova, na podlagi katere bodo nova delovna mesta policistov uvrščena v plačne razrede. Iz 78. člena ZJU izhaja, da je Spremembo Uredbe šteti kot splošni akt delodajalca. Predlagatelji menijo, da je sodišče napačno zavrglo predlog tudi v delu, ki se nanaša na odpravo Aneksa št. 2 h kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (Aneks št. 2 h KPDU, Ur. l. RS, št. 51/16), saj ne drži, da bi morala biti za obravnavo izpolnjena procesna predpostavka iz 23. člena ZDSS-1. To vprašanje med udeleženci ni bilo sporno. Sodišče je odločilo mimo trditev udeležencev. Napačno je uporabilo 7. člen KPDU, saj ta ne pride v poštev. Predviden predhodni postopek poravnavanja ni predpisan. Predlagatelji se pritožujejo tudi zoper odločitev o stroških postopka, saj je sodišče nasprotni udeleženki priznalo DDV, čeprav ga ni priglasila, niti ni zavezanka za DDV. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v odločanje po vsebini.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljev na odpravo Uredbe o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Sprememba Uredbe, Ur. l. RS, št. 44/2016)¹ in za odpravo Aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (Aneks št. 2 h KPDU, Ur. l. RS, št. 51/16).

7. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da Sprememba Uredbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, odprava katerega ne more biti predmet kolektivnega delovnega spora. Zato ne gre za kolektivni delovni spor, ki ga uveljavljajo predlagatelji, sklicujoč se na točko c 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), ki kot kolektivni spor določa spor o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Ker predmet spora ni splošni akt delodajalca, predlagano sodno varstvo ni dopustno (274. člen ZPP).

8. Podlaga za sprejem Spremembe Uredbe je 41. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.), ki določa, da izhodišča za sistemizacijo v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti določi vlada z uredbo, pri čemer je k sistemizaciji organa državne uprave potrebno pridobiti soglasje vlade. Po 40. členu ZJU določi sistemizacijo v organih državne uprave predstojnik. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tudi določba 78. člena ZJU, po kateri vlada razvrsti delovna mesta z uredbo, ne daje podlage za zaključek, da je Sprememba Uredbe splošni akt delodajalca. Z razvrstitvijo delovnih mest se določijo tipična delovna mesta za za opravljanje nalog v organih državne uprave. Z razvrstitvijo delovnih mest v uredbi se torej ne sprejme akt o sistemizaciji delovnih mest v posameznem organu državne uprave. Nenazadnje je v 2. členu Spremembe Uredbe določen rok, v katerem se mora akt o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v policiji s to uredbo uskladiti s Spremembo Uredbe. Sprememba Uredbe je torej zgolj razvrstila nova delovna mesta in nazive v plačni podskupini C3 - Policija, ni pa sistemizirala delovnih mest, kar je sodišče prve stopnje še natančneje obrazložilo, pritožbeno sodišče pa se z njegovim razlogovanjem strinja.

9. Sodišče prve stopnje je zavrglo tudi predlog predlagatelja, da se odpravi Aneks št. 2 h KPDU². Postavilo se je na stališče, da za njegovo obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka iz 23. člena ZDSS-1, ki določa, da je predlog v kolektivnih delovnih sporih dopusten le, če je bil pred vložitvijo predloga začet predhodni postopek za mirno rešitev spora, ki je določen kot obvezen v zakonu ali kolektivni pogodbi. Zmotno je poudarilo, da gre za spor o spremembi kolektivne pogodbe (sklicujoč se na vsebino Aneksa št. 2 h KPDU - uvrstitev delovnih mest v plačne razrede v plačni podskupini C3) ter se pri tem neutemeljeno oprlo na 7. člen KPDU, ki določa, da stranke kolektivne pogodbe nesoglasja, ki se niso rešila z medsebojnimi pogajanji, rešujeta skladno z določbami 8., 9. in 10. člena Kolektivne pogodbe javnega sektorja (KPJS, UR. l. RS, št. 57/2008 in nasl.). Člen 8 KPJS določa, da nesoglasja oz. spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, stranki odpravljata oz. rešujeta s posredovanjem oziroma arbitražo v skladu z določili te kolektivne pogodbe. Člen 9 KPJS določa postopek posredovanja, člen 10 pa postopek arbitraže.

10. Pritožba pravilno navaja, da navedena določila ne pridejo v poštev. Predlagatelji Aneksa št. 2 h KPDU ne izpodbijajo po vsebini, ampak zaradi procesnih kršitev pri sklepanju aneksa ter predvsem zaradi pomanjkanja večine podpisnikov. Gre torej za vprašanje veljavne sklenitve Aneksa št. 2 h KPDU. To je kolektivni delovni spor iz 6.a člena ZDSS-1 - spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami. Po drugem odstavku 44. člena ZDSS-1 se za predlog in odgovor na predlog v kolektivnem delovnem sporu smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni ZDSS-1 določeno drugače.

11. Člen 19 Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP, Ur. l. RS, št. 43/2006 in nasl.) ureja postopek mirnega reševanja glede interesnih sporov (ki nastanejo, če se stranki ne sporazumeta o posameznih vprašanjih glede sklenitve, dopolnitve ali spremembe kolektivne pogodbe), kamor pa spor o veljavnosti že sklenjene kolektivne pogodbe ne sodi (judikata Vrhovnega sodišča RS VIII 26/2013, VIII 54/2010). Prav tako v spornem primeru ne gre za spor o pravicah (20. člen ZKolP), zato tudi s tega vidika ni relevantno vprašanje predhodnega postopka mirne rešitve spora.

12. Sodišče prve stopnje je torej zmotno zaključilo, da je predlog tudi v tem delu nedopusten in ga je zato napačno zavrglo (274. člen ZPP v zvezi z 18. členom ZPP). Pri tem pa je ravnalo napačno tudi zato, ker ni pravilno upoštevalo navedb strank. Nobena od strank namreč ni podala nobenih navedb o sporni procesni predpostavki. Sodišče prve stopnje je kot podlago za izdajo sklepa o zavrženju predloga napačno izpostavilo okoliščino, da predlagatelj ni podal navedb o izpolnjeni procesni predpostavki. To, da sodišče pazi na izpolnitev procesnih predpostavk po uradni dolžnosti, glede na drugi odstavek 44. člena ZDSS-1 ne pomeni, da lahko v primeru izostanka kakršnih navedb predlagatelja (ali celo obeh strank) predlog glede obstoja procesne predpostavke predhodnega postopka za mirno rešitev spora zavrže. Povedano drugače: tudi, če bi bilo sodišče prve stopnje na pravilnem stališču, da mora biti v konkretnem primeru izpolnjena procesna predpostavka iz 23. člena ZDSS-1, bi, ob izostanku predlagateljevih navedb v zvezi s tem, šele ugovor nasprotne udeleženke (ob tožnikovi nadaljnji pasivnosti) lahko privedel do zaključka, da procesna predpostavka ni bila izpolnjena. Ni pa možno zavzeti takšnega stališča povsem mimo oziroma brez navedb strank.

13. Ker v obravnavnem primeru navedena procesna predpostavka ni pogoj za sodno varstvo, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na Aneks št. 2 h KPDU ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v odločanje po vsebini (354. člen ZPP), posledično pa je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka, pri čemer naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku upošteva utemeljeni pritožbeni očitek, da nasprotna udeleženka ni zavezanka za DDV (165. člen ZPP).

14. V preostalem delu je pritožbeno sodišče, ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in nerazveljavljeni del sklepa potrdilo (353. v zvezi s 366. členom ZPP).

15. Pritožbeni stroški obeh strank so nadaljnji stroški postopka (165. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Sprememba Uredbe je bila sprejeta v zvezi s Stavkovnim sporazumom, sklenjenim med Vlado RS, sindikatom A. in Sindikatom B. (Ur. l. RS, št. 40/2016). Predlagatelji so zahtevali odpravo Spremembe Uredbe zato, ker naj ne bi bila sprejeta po pravilnem postopku (26. člen ZJU), da se nasprotna udeleženka o Spremembi Uredbe ni dogovarjala z vsemi reprezentativnimi sindikati, ampak le z navedenima dvema sindikatoma.
² Predlagatelji so zahtevali odpravo Aneksa št. 2 h KPDU iz razloga, ker naj bi ga na sindikalni strani podpisali le 4 od 16 reprezentativnih sindikatov (42. člen ZSPJS), uveljavljali pa so tudi določene procesne kršitve (glede vabljenja, pogajanj), Aneksa št. 2 h KPDU torej niso izpodbijali po vsebini, ampak veljavnost njegove sklenitve.

Datum zadnje spremembe:

11.12.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep X Pdp 483/2019
• VDSS Sodba in sklep X Pdp 804/2019
• VDSS Sodba in sklep X Pdp 4/2020