<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 268/2017

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PSP.268.2017
Evidenčna številka:VDS00005710
Datum odločbe:19.10.2017
Senat:Elizabeta Šajn Dolenc (preds.), Nada Perič Vlaj (poroč.), Jože Cepec
Področje:INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
Institut:I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti

Jedro

Datum nastanka invalidnosti oziroma spremenjene ali nove invalidnosti je strokovno medicinsko vprašanje, ki se ugotovi na podlagi razpoložljive medicinske dokumetacije, v praksi toženca pa se datum invalidnosti praviloma opredeli administrativno, z datumom pregleda pri invalidski komisiji I. stopnje. Torej takrat, ko se invalidska komisija neposredno seznani s stanjem zavarovanca. Za ugotovitev strokovnih medicinskih dejstev, potrebnih za pravno kvalifikacijo določenega stanja kot invalidnost sodišče samo seveda nima strokovnega znanja. Ta pravno relevantna dejstva se v sodno socialnem sporu, če so za to izpolnjeni pogoji, lahko ugotavlja s sodno medicinskim izvedenstvom po 243. členu ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 18. 12. 2014 in št. ... z dne 16. 7. 20131, tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 29. 5. 2014 dalje, ji priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 6. 2014 dalje ter tožencu odredilo izdajo odločbe o višini in izplačevanju te invalidske dajatve.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka.

Zmotno je ugotovljen datum nastanka I. kategorije invalidnosti. Sodna izvedenka oftalmologije je potrdila mnenje invalidske komisije in ocenila preostalo delovno zmožnost. Upoštevala je tudi novejšo medicinsko dokumentacijo in tožnico 31. 5. 2016 osebno pregledala. Iz izvida z dne 2. 3. 2016 glede na izvid z dne 10. 2. 2014 izhaja poslabšanje stanja glede zoženja vidnih polj in ostrine vida. Oceni delazmožnosti sodnega izvedenca medicine dela sicer ni nasprotoval, vendar pa ni bilo ugotovljeno, od kdaj naprej je tako ocenjena delovna zmožnost podana. V vlogi z dne 9. 3. 2017 je opozoril, da je oceno sodnega izvedenca mogoče podpreti le upoštevaje poslabšanje ostrine vida in dodatni zožitvi vidnih polj, izkazano v izvidih iz časa sodnega postopka.

Ocena delazmožnosti se po 63. členu ZDSS-1 ne more nanašati na čas po izdaji dokončne odločbe. Poseg v izpodbijano odločbo pomeni bistveno kršitev te določbe, ki je vplivala na odločitev. Sodišče o datumu nastanka invalidnosti ni odločilo na podlagi izvedenskega mnenja, temveč po prostem preudarku, zato je kršilo 243. člen ZPP. Upoštevati bi moralo tudi preiskovalno načelo iz 62. člena ZDSS-1. Posledično je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in tožnici neutemeljeno priznana pravica do invalidske pokojnine. O datumu nastanka invalidnosti sodba nima razlogov, zato je podana še kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane ugoditvene sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevane kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti. Podane niso niti zatrjevane kršitve 62. in 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)3 ter 243. člena ZPP.

6. V tej zadevi gre za spor o priznanju novih pravic iz invalidskega zavarovanja. V predsodnem upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je pri tožnici, invalidki III. kategorije zaradi posledic bolezni od 9. 12. 2010 dalje s pravico do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, prišlo do poslabšanja III. kategorije invalidnosti. Od 29. 5. 2014 dalje so potrebne dodatne omejitve pri delu.

Sodišče prve stopnje je na podlagi pridobljenih sodno izvedenskih mnenj zaključilo, da tožnica nima več preostale delovne zmožnosti. Tega dejstva pritožnik ne izpodbija, temveč je v pritožbenem postopku sporen le datum nastanka I. kategorije invalidnosti. Torej ali je bilo takšno stanje pri tožnici podano že 29. 5. 2014.

7. Obseg sodne presoje je v socialnem sporu o pravicah iz invalidskega zavarovanja po 63. členu ZDSS-1 in ustaljeni sodni praksi4 res vezan in omejen z dejanskim stanjem, kot je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe in je kasnejše stanje lahko le predmet novega predsodnega postopka pri tožencu. Vendar je v obravnavanem primeru pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb že na podlagi stanja, kot je obstajalo do dokončne odločbe 18. 12. 2014 mogoče pravilno zaključiti le, da je do popolne izgube delazmožnosti prišlo že 29. 5. 2014.

8. Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)5 lahko pravice po veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)6 na podlagi 3. odstavka 396. člena ZPIZ-2 pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti. Datum nastanka spremenjene invalidnosti je potrebno opredeliti zaradi priznanja pravic na temelju spremenjene invalidnosti. Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (2. odstavek 126. člena ZPIZ-2). Gre za vprašanje, kdaj je prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma nastanka nove invalidnosti.

Datum nastanka invalidnosti oziroma spremenjene ali nove invalidnosti je strokovno medicinsko vprašanje, ki se ugotovi na podlagi razpoložljive medicinske dokumetacije, v praksi toženca pa se datum invalidnosti praviloma opredeli administrativno, z datumom pregleda pri invalidski komisiji I. stopnje. Torej takrat, ko se invalidska komisija neposredno seznani s stanjem zavarovanca. Za ugotovitev strokovnih medicinskih dejstev, potrebnih za pravno kvalifikacijo določenega stanja kot invalidnost sodišče samo seveda nima strokovnega znanja. Ta pravno relevantna dejstva se v sodno socialnem sporu, če so za to izpolnjeni pogoji, lahko ugotavlja s sodno medicinskim izvedenstvom po 243. členu ZPP. Šele ob pravilno in popolno ugotovljenem zdravstvenem stanju oziroma spremembah v zdravstvenem stanju ter pravilno in popolno ugotovljeni delazmožnosti, je možna tudi pravilna subsumpcija dejanskega stanja pod materialno pravo, oziroma pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanja. Torej uporaba 63. člena ZPIZ-2, ki definira in kategorizira invalidnost, in 64. člena ZPIZ-2, ki opredeljuje preostalo delovno zmožnost.

9. Ocena invalidske komisije, da so pri tožnici od datuma pregleda na invalidski komisiji I. stopnje, 29. 5. 2014 dalje potrebne še dodatne omejitve, podana na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije, med drugim izvida oftalmologa z dne 10. 2. 2014, je bila potrjena s sodno izvedenskim mnenjem oftalmologinje dr. A.A., čeprav je med upoštevano medicinsko dokumentacijo naveden tudi izvid oftalmologa z dne 2. 3. 2016, ki je torej izdan že po dokončnosti izpodbijane odločbe. Sodni izvedenki je bilo izrecno odrejeno, da poda mnenje o preostali delovni zmožnosti do dneva izdaje dokončne odločbe z dne 18. 12. 2014.7 Poslabšanja že vrsto let prisotnih sprememb v okviru zelo visoke kratkovidnosti in tudi ne povezane prizadetosti vidnih funkcij sploh ni ugotovila. Strinjala pa se je, da so omejitve primerne in potrebne, zlasti v izogib tveganju poslabšanja stanja. Sodna izvedenka torej niti ob upoštevanju izvida z dne 2. 3. 2016 niti na podlagi osebnega pregleda 31. 5. 2016 ni ugotovila drugačne delovne zmožnosti niti datuma nastanka spremenjene invalidnosti kot invalidska komisija. Je pa naknadno postavljen sodni izvedenec medicine dela, mag. B.B. upoštevaje časovno in številne stvarne omejitve, kot so bile pri tožnici po oceni invalidske komisije in sodne izvedenke oftalmologije potrebne že 29. 5. 2014, ocenil, da je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za več kot 50 %. Za drugo ustrezno delo bi potrebovala poklicno rehabilitacijo, vendar zanjo zaradi hude okvare vida ni zmožna.

10. Pridobljeno izvedensko mnenje sodnega izvedenca medicine dela je sodišče prve stopnje sprejelo kot strokovno prepričljivo in skladno z medicinsko dokumentacijo ter na njegovi podlagi zaključilo, da tožnica nima več preostale delovne zmožnosti. Čeprav se sodni izvedenec res ni izrecno opredelil do datuma nastanka nove invalidnosti, je v okoliščinah konkretnega primera, ko je ta datum, čeprav v smislu spremenjene III. kategorije invalidnosti administrativno opredelila že invalidska komisija in mu je sledila tudi sodna izvedenka oftalmologije, edino logičen in razumljiv zaključek, da tožnica preostale delovne zmožnosti v smislu 64. člena ZPIZ-2 ni imela že 29. 5. 2014 in je torej že od tega dne dalje podana I. kategorija invalidnosti, kot je definirana v 1. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Iz obrazloženih razlogov tudi ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče ob siceršnji pripombi toženca, da sta poslabšanje ostrine vida in dodatna zožitev vidnih polj izkazana v oftalmoloških izvidih iz časa sodnega postopka, ne da bi bilo v tej smeri v zvezi z datumom nastanka I. kategorije invalidnosti predlagano tudi zaslišanje sodnega izvedenca, dokaze izvajalo po uradni dolžnosti.

11. Iz vseh predhodno utemeljenih dejanskih, materialno in procesno pravnih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi, tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti od 29. 5. 2014 dalje in ji od 1. 6. 2014 dalje priznalo pravico do invalidske pokojnine.

12. Iz istih razlogov je bilo potrebno ob uporabi 353. člena ZPP pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
1 Pravilno: z dne 16. 7. 2014.
2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
4 VIII Ips 82/2014, Psp 180/2017, itd.
5 Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.
6 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.
7 Sklep z dne 17. 3. 2016 v sodnem spisu na listovni številki 11.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 63, 64, 126, 126/2, 396, 396/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzMzU5