VDSS Sodba Psp 340/2017

Jedro

Tožena stranka je ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoje, določene v 394. členu ZPIZ-2, kjer je urejeno varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine, da se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, torej po določbah ZPIZ-1. V navedenem zakonu so pogoji določeni v 36. členu. Zavarovanec se skladno s prvim odstavkom 36. člena ZPIZ-1 upokoji ob starosti 58 let ter ob doseženih 40 let pokojninske dobe. Tožnik je sicer pogoj starosti dopolnil, vendar pa ni dopolnil pogoja pokojninske dobe, kar pomeni, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pogojev pa tudi ne izpolnjuje po 27. členu ZPIZ-2, saj je prav tako zahtevanih 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke ter na priznanje pravice do starostne pokojnine od 1. 9. 2014 dalje utemeljeno zavrnilo.

Ravnanje upravnih organov so v postopkih odločanja protipravna le v primerih kvalificirane stopnje napačnosti oziroma v primeru kršitev, ki so zavestne, namerne in očitne. Protipravnost je tako podana v primerih nerazumnega odstopanja od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporabe jasne določbe zakona ali namerne razlage predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobega kršenja pravil postopka, napak, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja in v podobnih primerih kvalificiranih kršitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 22. 4. 2015 in št. ... z dne 4. 11. 2014 ter, da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine od 1. 9. 2014 dalje. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine v znesku 26.400,00 EUR. Sodišče je še odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da mu je bil na njegovo zahtevo večkrat posredovan informativni izračun starostne pokojnine. V teh informativnih izračunih pa ni bilo opozorila na to, da so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunani od prenizkih zavarovalnih osnov. Glede na omenjene informativne izračune je tožnik 1. 9. 2014 dobroverno vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, vendar pa je bila zahteva zavrnjena, saj naj bi bili v letih od 1996 do 1999 prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunani od prenizkih zavarovalnih osnov in je bil potreben preračun zavarovalne dobe. Posledično je bilo ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tako ravnanje tožene stranke pa je bilo zavajajoče. Nerazumljivo je, zakaj v obdobju od leta 1996 do leta 1999 upravni organ glede na vložene M-4 obrazce tožnika ni opozoril, da so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunani od prenizkih zavarovalnih osnov. Ker je od tedaj minilo že več kot 10 let, so posledično tudi zastarali eventualni zahtevki zavoda za plačilo prispevkov. Tožnik nadalje opozarja tudi na okrožnico tožene stranke, Območna enota A., št. ... z dne 14. 2. 2008, iz katere izhaja, da bi referent v izvajanju moral preveriti višino osnov. Če bi bile le-te nižje od predpisanih, bi se dosje moral po uradni dolžnosti odstopiti revizorju matične evidence v nadaljnji postopek. Tožnik bi moral biti vsaj v sklopu revizije opozorjen na popolnost in pravilnost posredovanih podatkov. Kljub temu, da je bil predmetni spis na matični evidenci, pa ga tam zaposleni na omenjeno pomanjkljivost niso opozorili, tako da je za nastalo škodo kriva revizijska služba. Dne 24. 1. 2014 je bilo izdano še novo navodilo glede naknadnega plačila prispevkov za socialno varnost za poslovodne osebe. Tudi s tem v zvezi tožnik ni bil opozorjen na morebitno pomanjkljivost glede plačila prispevkov. Zaposleni pri toženi stranki bi morali ravnati z večjo skrbnostjo. Tožnik pa kot pravni laik zaradi nepravilnega ravnanja upravnega organa ne more nositi posledic. Zato tudi uveljavlja, da se mu prizna pravica do starostne pokojnine od 1. 9. 2014 dalje. Tožnik je tudi mnenja, da se izpolnjene vse predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke. Tožena stranka namreč pri odločanju glede priznanja pravice do starostne pokojnine ni ravnala po predpisanih postopkih in v skladu s predpisi. Jasno je izkazan nastanek škode in protipravno ravnanje ter obstoj vzročne zveze med njima. Tožnik je namreč zaradi napake tožene stranke, ki je v izpiskih pokojninske dobe sporočila napačen izračun pokojninske dobe, ostal brez zaposlitve, saj je 4. 4. 2012 v dobri veri, da se bo v letu 2014 lahko upokojil, odtujil svoj lastniški delež v družbi B. d. o. o.. Posledično se je prijavil na zavod za zaposlovanje in ostal brez sredstev. Napako tožena stranka tudi izrecno priznava v odločbi z dne 22. 4. 2015. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 4. 2015, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 4. 11. 2014. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik na dan izdaje odločbe dopolnil 58 let, 7 mesecev in 4 dni starosti in 38 let, 1 mesec in 9 dni pokojninske dobe, od tega 36 let, 10 mesecev in 20 dni dejanske pokojninske dobe in 1 leto, 2 meseca in 19 dni dodane dobe in da ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, kot so določeni v 27. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)² oziroma v ZPIZ-1 v zvezi s 394. členom ZPIZ-2.

6. Tudi po stališču pritožbenega sodišča z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine na dan izdaje prvostopenjske odločbe tožene stranke niso bili izpolnjeni.

7. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoje, določene v 394. členu ZPIZ-2, kjer je urejeno varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine, da se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, torej po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)³. V navedenem zakonu so pogoji določeni v 36. členu. Zavarovanec se skladno s prvim odstavkom 36. člena ZPIZ-1 upokoji ob starosti 58 let ter ob doseženih 40 let pokojninske dobe. Tožnik je sicer pogoj starosti dopolnil, vendar pa ni dopolnil pogoja pokojninske dobe, kar pomeni, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pogojev pa tudi ne izpolnjuje po 27. členu ZPIZ-2, saj je prav tako zahtevanih 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Sama zavarovalna doba oziroma višina plačnih prispevkov za obdobje od leta 1996 do 1999 pa kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in kar izhaja tudi iz zapisnika z glavne obravnave z dne 17. 2. 2017 ni sporna. Se pa je tožnik glede na navedbe tožene stranke s 25. 9. 2016 upokojil. Do 24. 9. 2016 pa je bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke ter na priznanje pravice do starostne pokojnine od 1. 9. 2014 dalje utemeljeno zavrnilo.

9. Neutemeljen pa je tudi tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine. Svoj zahtevek je tožnik utemeljeval s tem, da ga tožena stranka v obdobju, ko naj bi plačeval prenizke prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej v času od leta 1996 do 1999 ni obvestila, da so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunani od prenizkih zavarovalnih osnov ter nadalje, da je večkrat zahteval informativni izračun o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar pa v nobenem informativnem izračunu ni bil opozorjen o kakršnikoli pomanjkljivosti glede plačevanja prispevkov.

10. Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, po določbi 196. člena ZPIZ-2 zavod odgovarja za škodo, ki jo povzroči zavarovancu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti v skladu z določbami predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja. Navedena določba odkazuje na uporabo Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ)⁴. V prvem odstavku 131. člena OZ je določeno, da kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Odškodnino je torej mogoče priznati le v primeru, če so kumulativno podani elementi civilnega delikta, in sicer protipravno ravnanje povzročitelja škode, obstoj pravno priznane škode, podana mora biti vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter podana tudi odgovornost na strani povzročitelja škode. Pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da protipravnost ni podana, drugih elementov odškodninske obveznosti ni ugotavljalo.

11. Tudi po stališču pritožbenega sodišča toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja. S tem v zvezi je že sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, v katerih primerih gre za protipravno ravnanje in se tudi sklicevalo na odločitve višjega oziroma Vrhovnega sodišča RS. Ravnanje upravnih organov so v postopkih odločanja protipravna le v primerih kvalificirane stopnje napačnosti oziroma v primeru kršitev, ki so zavestne, namerne in očitne. Protipravnost je tako podana v primerih nerazumnega odstopanja od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporabe jasne določbe zakona ali namerne razlage predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobega kršenja pravil postopka, napak, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja in v podobnih primerih kvalificiranih kršitev⁵. Glede na omenjeno se za utemeljevanje odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih organov po ustaljeni sodni praksi zahteva hujše odstopanje od pričakovanih standardov postopanja. Le v primeru težjih kršitev (npr. zloraba, samovolja itd.), ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti⁶.

12. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja v zvezi z obveščanjem tožnika o pomanjkljivostih glede plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, je višina zavarovalnih osnov predpisana z zakonom. Zakon je določil višino prispevkov, ki jih je bil dolžan plačevati tožnik in v tem primeru sam kot poslovodna oseba ne more svoje odgovornosti za pravilno plačevanje prispevkov prelagati na toženo stranko. Torej tudi, če ga le-ta o premalo plačanih prispevkih v določenem obdojbu ni obvestila, to nikakor še ne pomeni, da je s tem izkazano njeno protipravno ravnanje. Enako tudi ne v primeru izdaje informativnih izračunov oz. predhodne pisne informacije o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi⁷, tožena stranka z informativnim izračunom pogoje ugotavlja na podlagi razpoložljivih podatkov ob predpostavki, da so podatki pravilni, ne da bi jih preverjala. Gre namreč zgolj za informativni izračun, ki nima nobenih pravnih posledic ne za tožnika ne za toženo stranko. V informativnem izračunu je tožena stranka tudi posebej poudarila, da je predhodna pisna informacija izdana na podlagi razpoložljivih podatkov iz matične evidence zavarovancev, nadalje na podlagi zavarovančevih navedb in predloženih dokazil ob predpostavki, da so plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izračun je zgolj informativne narave. Nadalje je tudi pojasnjeno, da predhodne pisne informacije ni mogoče uporabiti v postopku priznanja pravice do starostne pokojnine. Tožniku je bilo tudi predlagano, da se pred vložitvijo zahteve za priznanje pravice do pokojnine oziroma pred odjavo iz zavarovanja, ponovno obrne za zavod za podrobnejše informacije.

13. Tožnik se ni oglasil pri toženi stranki, čeprav mu je bilo to izrecno v predhodni pisni informaciji svetovano. Ali so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji pa se je v postopku preverjalo šele potem, ko je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Toženi stranki s tem v zvezi ni mogoče očitati protipravnega ravnanja niti ob sklicevanju na notranja navodila. V zadevi ne gre za hujše odstopanje od pričakovanih standardov oziroma za morebitne težje kršitve, temveč gre za ustaljeni standard pravnega postopanja in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.
⁵ Glej: Odškodninska odgovornost države, IUS Software, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 164.
⁶ Glej: Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 76/2017 z dne 19. 9. 2017.
⁷ Glej: Psp 550/2016 z dne 11. 1. 2017.

Datum zadnje spremembe:

07.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 982/2010
• VDS Sodba Psp 257/95
• VDSS Sodba Psp 217/2020