VDSS Sklep Pdp 618/2017

Jedro

Sodišče prve stopnje je v pozivu toženi stranki, naj odgovori na tožbo, resda napačno navedlo, da gre za spor zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, namesto zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Vendar ta okoliščina ne utemeljuje vrnitve v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. Vztraja, da je izkazala opravičljivo zamudo, zaradi katere je zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo. Zamudo je povzročila napaka sodišča, ki je tožena stranka kljub izkazani skrbnosti ni mogla predvideti oziroma preprečiti. Sodišče toženi stranki neutemeljeno očita, da ni ravnala s potrebno skrbnostjo - da se ni dovolj prepričala, kakšen poziv za odgovor na tožbo je prejela. Tožena stranka se je zanesla na predmet zadeve, kot je bil zapisan s strani sodišča v pozivu za odgovor na tožbo (zaradi redne odpovedi pogodbe zaradi nesposobnosti). Napaka pri navedbi predmeta je dogodek, ki ga tožena stranka ni zakrivila in ga ni mogla predvideti ali odvrniti. Zato je prišlo do opravičljive zamude. Vse poštne pošiljke se s strani zunanjega izvajalca skenirajo. Tožena stranka prejme le "scan" poštnih pošiljk, originali se pošiljajo njenim pooblaščencem, zato je menila, da je bilo pisanje posredovano pooblaščencem in k pozivu priloženih listin ni preverjala. Napačna preusmeritev pisanja, ki je povzročila zamudo, je zgolj posledica napake sodišča, ne pa neskrbnega ravnanja tožene stranke. Uveljavlja pritožbeni razlog iz 2. in 3. točke 338. člena ZPP (zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, zmotna uporaba materialnega prava) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodi oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je upravičeni vzrok za njeno zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo v napaki sodišča prve stopnje pri napačni označitvi predmeta zadeve v pozivu za odgovor na tožbo.

6. Sodišče prve stopnje je v pozivu toženi stranki, naj odgovori na tožbo, resda napačno navedlo, da gre za spor zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, namesto zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Vendar pa ta okoliščina po pravilni presoji sodišča prve stopnje ne utemeljuje vrnitve v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem tožene stranke.

7. Če stranka zamudi narok za kakšno pravno dejanje in izgubi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena).

8. Četudi se med istima pravdnima strankama na istem sodišču že vodi individualni delovni spor (Pd 116/2016), v katerem je predmet zadeve redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pa to v povezavi z omenjeno napako sodišča prve stopnje še ne kaže na upravičen vzrok za zamudo roka za odgovor na tožbo v predmetni zadevi Pd 152/2017. Sporni poziv za odgovor na tožbo je namreč vseboval pravilno opravilno številko (Pd 157/2017), ni šlo za kakšno pripravljalno vlogo (ki bi npr. lahko sodila v že obstoječi spis Pd 116/2016), ampak za jasen poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo, s tem da je bila ta pozivu tudi pravilno priložena. Tega tožena stranka ne zanika, kot tudi ne vročitve 12. 5. 2017 (v posledici česar se je rok za odgovor na tožbo iztekel 29. 7. 2017).

9. Sklicevanje tožene stranke na to, kako se pri njej posluje s poštnimi pošiljkami (da jih zunanji izvajalec skenira, da sama ne dobi originala, ampak le ''scan'' vloge, da se originali pošljejo pooblaščencem, zaradi česar k pozivu priloženih listin ni preverjala) pa ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za odgovor na tožbo, za kar naj bi tožena stranka zvedela šele 14. 6. 2017, ko je pregledovala stanje zadeve Pd 116/2016. Pritožba torej neutemeljeno navaja, da je do napačne preusmeritve pisanja in s tem do zamude roka za odgovor na tožbo prišlo zgolj zaradi napake sodišča, ne pa zaradi okoliščin na njeni strani.

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 523/2010
• Sklep III Ips 29/2005
• VSM sklep II Cp 8/2004