VDSS Sodba Psp 265/2017

Jedro

Predmet presoje v ponovljenem sojenju je bilo torej zgolj vprašanje, ali tožnica, pri kateri je od 18. 12. 2008 dalje zaradi poškodbe izven dela podana III. kategorija invalidnosti z določenimi fizičnimi razbremenitvami pri delu in je še nadalje invalid III. kategorije invalidnosti, je pa prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, saj so potrebne dodatne fizične razbremenitve od 6. 8. 2013 dalje, izpolnjuje pogoj gostote dobe za pridobitev novih pravic. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica, ki je dopolnila 5 let, 1 mesec in 29 dni pokojninske dobe in 11 mesecev pokojninske dobe pri italijanskem ter 1 mesec in 6 dni pokojninske dobe pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, tega pogoja ne izpolnjuje, je pravilen.

Tožnica je do nastanka spremenjene invalidnosti dopolnila 50 let starosti, zato bi delovna leta od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka te spremenjene invalidnosti znašala 30 let. V ta leta pa se ne všteje čas od 18. 11. 2008 dalje, ko je bila uživalka nadomestila za invalidnost1 in prijavljena v evidenci brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje, kar pomeni, da delovna leta znašajo 26 let. Za priznanje novih pravic na temelju III. kategorije invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela, od 1. 9. 2013 dalje, bi tožnica tako morala dopolniti 8,6 let, torej tretjino od 26 delovnih let. Tega pogoja tožnica z dopolnjeno pokojninsko dobo ne izpolnjuje, zato ji novih pravic na podlagi spremenjene invalidnosti III. kategorije, katere vzrok je poškodba izven dela, ni mogoče priznati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 31. 3. 2014 in št. ... z dne 11. 9. 2013 ter priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Sklenilo je, da tožnica svoje stroške postopka krije sama, stroški njenega zastopanja pa bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tega, ali je poškodbo leve roke, ki je posledica ureznine, mogoče subsumirati pod 1. alinejo 1. odstavka 67. člena v zvezi s 66. členom ZPIZ-2. Zaradi te poškodbe je potrebovala nujno zdravniško pomoč, zato jo je mogoče šteti kot poškodbo pri delu oziroma v zvezi z delom. Nima več preostale delovne zmožnosti za delo v svojem poklicu oziroma na delovnem mestu prodajalke sadja in zelenjave, saj dela, ne glede na mnenje sodnega izvedenca, ob upoštevanju psihičnih težav, zaradi katerih se zdravi, ne more več opravljati. Za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja gostote dobe je sodišče zmotno upoštevalo dan začetka prejemanja nadomestila za invalidnost, saj bi moralo upoštevati leto 2003, ko je prišlo do poškodbe. V tem primeru bi morala dopolniti 7 let pokojninske dobe. Z dopolnjeno dobo 5 let, 1 mesec in 29 dni ter ob upoštevanju 11 mesecev italijanske dobe in 1 meseca ter 6 dni hrvaške dobe in obdobjem brezposelnosti oziroma prijave pri zavodu za zaposlovanje, izkazuje ustrezno gostoto dobe. Sicer pa ugotovitev izvedenca in invalidske komisije, da je podana invalidnost, pomeni, da je podana tudi telesna okvara. Zaradi te nedoslednosti izvedenskega mnenja bi moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju postaviti novega izvedenca. Predlaga vrnitev zadeve v novo sojenje in povrnitev stroškov.

3. V odgovoru na pritožbo toženec izpostavlja, da je predmet ponovnega sojenja le ugotavljanje pogoja gostote dobe. Zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro je pravnomočno zavrnjen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

6. Pritožbeno sodišče je v obravnavnem primeru enkrat že odločalo.² Zavrnilo je tožničino pritožbo in potrdilo IV. in V. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, s katerima je bil med drugim zavrnjen tožbeni zahtevek v delu, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, ter v delu, da se odpravita odločbi toženca z dne 31. 3. 2014 in z dne 11. 9. 2013 ter da se tožnici prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro. Hkrati je ugodilo pritožbi toženca in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v I., II. in III. točki izreka o odpravi odločb toženca z dne 31. 3. 2014 in z dne 11. 9. 2013, razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe izven dela, priznanju pravice do premestitve na drugo delovno mesto, psihofizično manj zahtevno delo, z ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, kjer zadostujejo manjša spretnost in moč finega prejema prstov ter manjša groba moč levice, delo brez vsiljenega tempa in ritma dela, v polnem delovnem času od 1. 9. 2013 dalje in odreditvi odločitve o pravici in višini nadomestila za invalidnost tožencu, ter zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje. Prvostopenjsko sodišče namreč ni ugotavljalo, ali tožnica, ki ob nastanku spremenjene invalidnosti ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za pridobitev novih pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije, ki je posledica poškodbe izven dela, izpolnjuje pogoj gostote pokojninske dobe. Pojasnjeno je bilo, da bo šele, če bo v ponovljenem sojenju ugotovljeno, da je ta pogoj izpolnjen, mogoče poseči v izpodbijani zavrnilni odločbi toženca in ji priznati nove pravice iz invalidskega zavarovanja.

7. Takšna predhodna odločitev pritožbenega sodišča seveda pomeni, da je tožbeni zahtevek v delu, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, ter v delu, da se odpravita odločbi toženca z dne 31. 3. 2014 in z dne 11. 9. 2013 ter da se tožnici prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro, že pravnomočno zavrnjen.³ Pritožbene navedbe v zvezi s I. kategorijo invalidnosti in telesno okvaro, vključno s tem, da bi bilo potrebno pridobiti novo izvedensko mnenje, ter vzrokom invalidnosti, so za pritožbeno rešitev zadeve pravno irelevantne. Kljub temu je potrebno pojasniti, da obstoj invalidnosti sam po sebi ne pomeni obstoja telesne okvare, kot to zmotno meni pritožnica. Za oba zavarovalna primera so namreč določeni različni pravni in medicinski pogoji.

8. Predmet presoje v ponovljenem sojenju je bilo torej zgolj vprašanje, ali tožnica, pri kateri je od 18. 12. 2008 dalje zaradi poškodbe izven dela podana III. kategorija invalidnosti z določenimi fizičnimi razbremenitvami pri delu in je še nadalje invalid III. kategorije invalidnosti, je pa prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, saj so potrebne dodatne fizične razbremenitve od 6. 8. 2013 dalje, izpolnjuje pogoj gostote dobe za pridobitev novih pravic. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica, ki je dopolnila 5 let, 1 mesec in 29 dni pokojninske dobe in 11 mesecev pokojninske dobe pri italijanskem ter 1 mesec in 6 dni pokojninske dobe pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, tega pogoja ne izpolnjuje, je pravilen.

9. Splošne pogoje za priznanje pravic na podlagi invalidnosti določa 69. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)⁴. Po 2. alineji 1. odstavka 69. člena ZPIZ-2 pravice na podlagi invalidnosti III. (pa tudi II.) kategorije tako pridobi zavarovanec, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti in če ni vključen v obvezno zavarovanje, če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s ZPIZ-2 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. To pravico pa pridobi, če je invalidnost posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni, pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta (2. alineja 1. odstavka 42. člena ZPIZ-2).

10. Poslabšanje zdravstvenega stanja in novo invalidnost pa ureja 93. člen ZPIZ-2. Skladno s 1. odstavkom 93. člena ZPIZ-2 zavarovanec, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, če se že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice. Za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe se brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi invalidnosti po tem zakonu (2. odstavek 93. člena ZPIZ-2). Na ta način so varovani brezposelni zavarovanci, da lahko ob nastanku nove invalidnosti še vedno izpolnjujejo pogoj pokojninske oziroma zavarovalne dobe za pridobitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Vendar ta pogoj pri tožnici niti z upoštevanjem 2. odstavka 93. člena ZPIZ-2 ni izpolnjen.

11. Tožnica je do nastanka spremenjene invalidnosti dopolnila 50 let starosti, zato bi delovna leta od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka te spremenjene invalidnosti znašala 30 let. V ta leta pa se ne všteje čas od 18. 11. 2008 dalje, ko je bila uživalka nadomestila za invalidnost⁵ in prijavljena v evidenci brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje, kar pomeni, da delovna leta znašajo 26 let. Za priznanje novih pravic na temelju III. kategorije invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela, od 1. 9. 2013 dalje, bi tožnica tako morala dopolniti 8,6 let, torej tretjino od 26 delovnih let. Tega pogoja tožnica z dopolnjeno pokojninsko dobo ne izpolnjuje, zato ji novih pravic na podlagi spremenjene invalidnosti III. kategorije, katere vzrok je poškodba izven dela, ni mogoče priznati.

12. Iz vseh predhodno navedenih razlogov, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Ob takšnem pritožbenem izidu tožnica na podlagi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP krije sama svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Sodba in sklep, opr. št. Psp 535/2016 z dne 9. 2. 2017.
³ Po 319. členu ZPP postane sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, pravnomočna.
⁴ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁵ Odločba toženca z dne 7. 7. 2009.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 381/2017
• VDSS Sodba Psp 6/2017
• VDSS sodba Psp 99/2013