VDSS Sklep Pdp 49/2017

Jedro

O predmetnem tožbenem zahtevku je na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, moral pa bi odločiti sodni senat, zato je zaradi nepravilne sestave sodišča podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, ki se glasi, da se kot nezakonita odpravita sklep Upravne enote A. št. ... z dne 4. 9. 2013 in sklep Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. ... z dne 16. 10. 2013; da je tožena stranka dolžna tožnika premestiti nazaj po pogodbi o zaposlitvi z dne 25. 4. 2008 z aneksom št. 1 z dne 19. 8. 2008, aneksom št. 2 z dne 28. 8. 2008, aneksom št. 3 z dne 17. 10. 2008 in aneksom št. 4 z dne 14. 6. 2013, na delovno mesto vodja oddelka, ... višji svetovalec I, VII/1, v roku 8 dni, pod izvršbo ter da je tožena stranka dolžna tožniku za čas nezakonite premestitve obračunati in po odvedbi davkov in prispevkov izplačati neto razlike v plačah in sicer med plačo, do katere bi bil tožnik upravičen po pogodbi o zaposlitvi z dne 25. 4. 2008, z aneksom št. 1 z dne 19. 8. 2008, aneksom št. 2 z dne 28. 8. 2008, aneksom št. 3 z dne 17. 10. 2008 in aneksom št. 4 z dne 14. 6. 2013, na delovnem mestu vodja oddelka, ... višji svetovalec I, VII/1 ter dejansko prejeto plačo v tem obdobju v roku 8 dni, pod izvršbo (točka I izreka). Odločilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka) ter da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 228,30 EUR, v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka III izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da mora tožena stranka dokazati učinkovitost in smotrnost premestitve na prosto uradniško mesto po 149. členu ZJU. Če se sodišču odreče pravica presojati, ali je s premestitvijo zagotovljeno učinkovitejše in smotrnejše delo organa, potem se tožniku odvzame pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Če se upošteva opis delovnega mesta tožnika po veljavni pogodbi o zaposlitvi pred nezakonito premestitvijo in opis delovnega mesta po spremembi sistemizacije, je razvidno, da gre za povsem enak opis del in nalog. Torej bi lahko tožnik s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi nadaljeval delovno razmerje pri toženi stranki tudi brez izpodbijanega sklepa. V zvezi s tem je sodba neobrazložena, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na to tožnik vztraja, da razlog za premestitev ni bil podan. Tožena stranka v sodnem postopku ni uspela dokazati, kakšne cilje je zasledovala s premestitvijo tožnika in razloge, ki so privedli do ocene, da je mogoče s premestitvijo doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Če bi se opis delovnega mesta vodje novoustanovljenega oddelka spremenil, potem bi lahko sledili toženi stranki in sodišču prve stopnje. Gre zgolj za znižanje tožnikove plače na račun nižjega delovnega mesta.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi tako izvedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje absolutno bistveno kršilo določbe postopka (1. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), zaradi česar je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti.

6. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je tožnik pravilno navedel toženo stranko kot Republiko Slovenijo, Upravno enoto A., sodišče prve stopnje pa je sodbo nepravilno izdalo (le) zoper Upravno enoto A., ki kot taka niti nima sposobnosti biti stranka. Tožeča stranka v tem pravdnem postopku je Republika Slovenija. ZPP določa, ko opredeljuje sposobnost biti stranka v takšnem postopku, da je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek 76. člena). Republika - država je pravna oseba javnega prava, medtem ko so upravne enote le njeni upravni organi. Upravne enote niso pravne osebe in potemtakem v pravdnem postopku sploh ne morejo biti stranka. Že navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka, vendar pa je sodišče druge stopnje sodbo razveljavilo iz drugih razlogov.

7. V skladu s 1. odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in o socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004) odloča sodišče prve stopnje v delovnih in socialnih sporih v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega zneska za dovoljenost revizije, določenega z ZPP (2. odstavek 14. člena ZDSS-1). V času sojenja pred prvostopenjskim sodiščem je ta znesek znašal 40.000,00 EUR (2. odstavek 367. člena ZPP). Ne glede na vrednost spornega predmeta pa sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih sporih, ki se nanašajo na suspenz pogodbe o zaposlitvi, poskusno delo, nadurno delo, odmore, počitke in dopuste ter druge odsotnosti z dela, obveznost opravljanja dela zaradi izjemnih okoliščin, izrek disciplinske sankcije, ki trajno ne spreminja delovnopravnega položaja delavca, začasno odstranitev z dela zaradi uvedbe disciplinskega postopka in začasno premestitev (1. alinea 3. odstavka 14. člena ZDSS-1).

8. Predmet tožbenega zahtevka je odprava oziroma razveljavitev sklepa o (trajni) premestitvi na prosto uradniško mesto po 1. odstavku 149. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS; št. 56/2002 in nasl.). Citirani 1. odstavek 149. člena ZJU določa, da se zaradi delovnih potreb javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno-tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če: 1. so podani poslovni razlogi; 2. je ugotovljeno, da je javni uslužbenec nesposoben za svoje delovno mesto; 3. predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa; 4. se trajno spremeni obseg dela ali racionalizirajo delovni postopki in javni uslužbenec nima več polne delovne obremenitve in 5. v drugih primerih, ki jih določa zakon.

9. V obravnavani zadevi je o tožbenem zahtevku na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, glede na pravila o sestavi sodišča pa bi moral odločiti senat. Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta resda označila v višini, ki ne presega zneska za dovoljenost revizije, vendar zgolj s tem ne more doseči sojenja po sodniku posamezniku. Uveljavljani tožbeni zahtevek namreč ni premoženjskopravne narave, kar pa je v 2. odstavku 14. člena ZDSS-1 poleg vrednosti spornega predmeta določeno kot obligatorna zahteva za pristojnost sodnika posameznika. Tudi ob upoštevanju pravnega temelja spora niso izpolnjeni pogoji za odločanje po sodniku posamezniku. Gre namreč za trajno premestitev javnega uslužbenca, in ne začasno premestitev, torej gre za trajno spremembo delovnopravnega položaja delavca. Zato obravnavanega spora po svoji vsebini ni mogoče umestiti med individualne delovne spore, ki so v 1. alinei 3. odstavka 14. člena ZDSS-1 našteti taksativno.

10. Ker je o predmetnem tožbenem zahtevku na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, moral pa bi odločiti sodni senat, je zaradi nepravilne sestave sodišča podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Navedenega pritožbenega razloga sicer pritožba izrecno ni uveljavljala, vendar je v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP sodišče druge stopnje dolžno na to procesno kršitev paziti po uradni dolžnosti. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v pravilni sestavi ponovno odločiti o materialnopravni utemeljenosti zahtevka. Pri tem pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja, da je sodišče prve stopnje pri presoji tožbenega zahtevka izhajalo iz pravilnega materialnopravnega stališča, da je organizacija delovnega procesa v izključni pristojnosti delodajalca ter da se sodišče pri presoji zakonitosti omeji na vprašanje, ali je obstajal dejanski in realen razlog za tožnikovo premestitev, pri tem pa je tudi pravilno štelo, da reorganizacija oziroma sprememba sistemizacije ni posledica šikaniranja tožnika.

12. Ker je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti že zaradi procesne kršitve, se sodišče druge stopnje v skladu s 1. odstavkom 360. člena ZPP do ostalih pritožbenih navedb, razen glede obsega presoje sklepa, ni opredeljevalo.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

04.09.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 772/2018
• VDSS sklep Pdp 976/2016
• VDSS Sklep Pdp 1092/2018