VDSS Sodba Pdp 1058/2016

Jedro

Sodišče mora pri presoji zakonitosti odpovedi izhajati predvsem iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje delodajalec. V obravnavanem primeru je to organizacijski razlog, zato pri njegovi presoji ni relevantno, kaj je bil vzrok zanj, ali je bil vzrok na primer v upadu prodaje. Prav tako ni v presoji sodišča, ali je reorganizacija potrebna oziroma smotrna. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo razloge za ugotovitev, da reorganizacija ni bila le formalna, pač pa tudi dejanska. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 8. 2012 nezakonita, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in mu na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 8. 2012 še traja, tako da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v socialna zavarovanja in mu za čas do vrnitve na delo po odvodu davkov in prispevkov izplačati plače, ki mu gredo iz naslova delovnega razmerja, pri čemer je tožnik upravičen do bruto mesečne plače 2.671,18 EUR, s tem, da se glede neto plač od avgusta 2015 do februarja 2016 upoštevajo izplačana nadomestila za primer brezposelnosti v višini 657,00 EUR mesečno, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti posamezne plače v plačilo do plačila. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh treh pritožbenih razlogov. Navaja, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Navedbe in predlagani dokazi, ki so bili podani s strani tožene stranke kot odgovor na tožnikovo pripravljalno vlogo, podano na prvem naroku za glavno obravnavo, so prepozni. Tožena stranka je z dodatnim rokom 15 dni dobila možnost izjave zgolj na navedbe, podane v tožnikovi pripravljalni vlogi in bila tako prekludirana glede dokazovanja utemeljenosti razloga odpovedi. Sodišče je kršilo pravila postopka tudi zato, ker je na prvem naroku za glavno obravnavo pozvalo toženo stranko, da predloži vse predlagane, pa še ne predložene listine. Sodišče je o sporu napačno odločilo tudi po vsebini. Z vidika obstoja utemeljenega razloga lahko sodišče presoja le, ali gre za navidezni razlog ter ali je šlo pri odpovedi za kršitev diskriminacije. Tožena stranka ni dokazala upada prometa iz naslova prodaje avtomotivov, zaradi česar naj bi se bila primorana preusmeriti v prodajo industrijskih maziv. Poslovni rezultati tožene stranke se celo izboljšujejo. Ni dokazala dejanske preusmeritve v prodajo industrijskih maziv. To je dokazovala le s spremembo akta o sistematizaciji oz. z reorganizacijo, ki pa ne ustreza dejanskemu stanju. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je podala obrazloženi odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobenih postopkovnih kršitev, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in s stališči sodišča prve stopnje.

6. Pripravljalna vloga tožene stranke, vložena po prvem naroku za glavno obravnavo, ni bila vložena prepozno. Praviloma mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (1. odstavek 286. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je toženi stranki na prvem naroku za glavno obravnavo dodelilo 15-dnevni rok za izjasnitev zgolj zato, ker je tožnik šele na tem naroku predložil pripravljalno vlogo in je sodišče toženi stranki na takšen način ustrezno omogočilo, da se o tožnikovi vlogi izjavi. S tem, ko je sodišče prve stopnje upoštevalo v navedenem roku vloženo pripravljalno vlogo tožene stranke, ni kršilo določb pravdnega postopka, posledično pa tudi ne pravil o dokaznem bremenu za dokazovanje utemeljenosti odpovednega razloga, kar prav tako neutemeljeno uveljavlja pritožba.

7. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določb pravdnega postopka s tem, ko je toženo stranko na prvem naroku za glavno obravnavo pozvalo, naj predloži vse predlagane, pa še ne predložene listine. V skladu z 286.a členom ZPP lahko sodišče strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži, da v roku, ki ga določi, predložijo listine, na katere so se sklicevale. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo v skladu s to določbo. Listine, glede katerih je toženo stranko pozvalo na predložitev, so bile predlagane pravočasno, zato tožena stranka ob njihovi naknadni predložitvi ni mogla biti prekludirana, kot to neutemeljeno navaja pritožba.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo zakonitost izpodbijane redne odpovedni pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ta odpovedni razlog je v 89. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, pri čemer zakon nalaga, da mora biti odpovedni razlog tudi utemeljen in onemogočati nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

9. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se je tožena stranka odločila za spremembo notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest. Ukinila je delovno mesto prodajni predstavnik, ki ga je zasedal tožnik, ter na novo sistemizirala delovno mesto prodajni predstavnik za avtomotive in delovno mesto tehnični svetovalec za uporabo A. industrijskih maziv in prodajo le teh. Ugotovilo je, da so naloge teh dveh delovnih mest drugačne kot so bile naloge ukinjenega delovnega mesta.

10. Sodišče mora pri presoji zakonitosti odpovedi izhajati predvsem iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje delodajalec. V obravnavanem primeru je to organizacijski razlog, zato pri njegovi presoji niti ni relevantno, kaj je bil vzrok zanj - ali je bil vzrok npr. v upadu prodaje. Zato ni pomembna pritožbena navedba, da naj toženi stranki ne bi uspelo dokazati upada prometa avtomotivov. Prav tako ni v presoji sodišča, ali je reorganizacija potrebna oziroma smotrna. Tudi ne drži pritožbena navedba, da tožena stranka ni dokazala dejanske preusmeritve v prodajo industrijskih maziv. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo razloge za ugotovitev, da reorganizacija ni bila le formalna, pač pa tudi dejanska.

11. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

04.09.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 535/2008
• VDSS sodba Pdp 310/2011
• VDSS sodba Pdp 301/2011