VDSS Sodba Pdp 797/2016

Jedro

V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni:

- v korist tožnika obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka na neto osnovo 4.504,64 EUR ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke (I. točka izreka);

- tožniku plačati znesek 5.620,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 3. 2016 do plačila (II. točka izreka);

- tožniku povrniti stroške postopka v znesku 928,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku tega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo v delu, ki se nanaša na plačilo davkov in prispevkov (I. točka izreka), vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevek za plačilo prispevkov in davkov zavrne ter ji prizna pritožbene stroške, podredno pa, naj izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Plača za tožnikovo delo je določena v nominalnem znesku. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ne določa, da je treba od tega dohodka poravnati prispevke in davke, saj določa, da je osnova za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti plača, ki bi jo pripadnik prejemal za delo v Republiki Sloveniji. Znesek plače v pogodbi je hkrati dejansko izplačilo, ki ga pripadnik prejme. Plača se ne "obruti" in od nje se ne odvedejo prispevki in davki. Tožnik nima pravne podlage za zahtevek, da se od odškodnine nadomestila za neizrabljene dni tedenskega počitka odvedejo davki in prispevki. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da do sedaj za toženo stranko ni bilo sporno, da je dolžna od vtoževane odškodnine plačati tudi predpisane davke in prispevke, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto. Pravna podlaga za plačilo prispevkov in davkov sicer obstaja v Zakonu o prispevkih za socialno varnost (3. člena) in Zakonu o dohodnini (37. člen). Sklicevanje tožene stranke na Uredbo ni utemeljeno, ker sodišče prve stopnje tožniku ni prisodilo plače, temveč odškodnino. Tožnik primeroma navaja sodbi pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp 1189/2012 in Pdp 1587/2014, v katerih je zavzeto stališče, da odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Neto plača v tujini je le osnova za izračun odškodnine. Priglaša stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, medtem ko pritožba bistvene kršitve določb uveljavlja le pavšalno, zato je v tem delu ni bilo možno preizkusiti.

6. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu zahteval odškodnino za neodobrene in neizkoriščene dneve tedenskega počitka za čas trajanja misije A. od 24. 8. 2010 do 31. 3. 2011. Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožniku pripada nadomestilo za 28 dni neomogočenega tedenskega počitka za misijo A. v višini 4.504,64 EUR neto, na katerega je tožena stranka dolžna obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke. Ker gre za nadomestilo premoženjske škode, je tožnik upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti od trenutka nastanka škode. Tožnik je tožbo vložil 9. 3. 2016, zato mu je sodišče prve stopnje prisodilo zakonske zamudne obresti od 9. 3. 2016 na znesek glavnice v višini seštevka neto zneska ter zapadlih zakonskih zamudnih obresti, katerih vsota do 9. 3. 2016 znaša 1.115,40 EUR. Skupaj je tožena stranka zato dolžna tožniku plačati znesek 5.620,04 EUR. Tožena stranka se pritožuje le zoper odločitev v I. točki izreka, da je treba od neto zneska prisojene odškodnine obračunati bruto znesek odškodnine ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke, medtem ko ne izpodbija odločitve, da tožniku pripada odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka v prisojeni višini.

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, zato je sprejeta odločitev v celoti pravilna.

8. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna glede obračuna bruto zneska odškodnine in plačila neto zneska. Sodišče namreč tožniku ni prisodilo plače, od katere bi že bili plačani prispevki od osnove, kot bi tožnik prejemal plačo v Sloveniji, zato sklicevanje na Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 67/2008 in spremembe; v nadaljevanju Uredba) ni utemeljeno. Neto plača v tujini (v zvezi s katero se prispevki obračunavajo drugače, in sicer od plače, ki bi jo pripadnik prejemal v Sloveniji) je le osnova za izračun nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka, ki ga v tem postopku zahteva tožnik.

9. V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek (pritožbeno sodišče je tako stališče že zavzelo v podobnih zadevah, npr. v zadevah, opr. št. Pdp 1587/2014 in Pdp 1189/2012). Sodišče prve stopnje se je zato pri svoji odločitvi utemeljeno sklicevalo na določbe Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 13/11 in spremembe), Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 69/2012 in spremembe) in Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/1996 in spremembe). Skladno z navedenimi predpisi se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, zato je neutemeljena tudi pritožbena navedba o neizvršljivosti I. točke izreka.

10. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala tožena stranka, niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in po določbi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbe. Svoje stroške pritožbenega postopka pa krije tudi tožnik, ker s svojim odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogel k rešitvi zadeve (155. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 1037/2016
• VDSS Sodba Pdp 936/2016
• VDSS Sodba Pdp 470/2017