VDSS Sodba Pdp 946/2016

Jedro

Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo pravočasno, pomeni, da odgovora ni, kar pomeni, da ne oporeka tožbenemu zahtevku ter se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane, ker jim tožena stranka ni pravočasno oporekala. Na podlagi takega dejanskega stanja sodišče prve stopnje izda sodbo. Zato v pritožbenem postopku ni mogoče več uspešno uveljavljati neresničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev. Tožena stranka tako v pritožbi ne more več dokazati, da je svoje obveznosti do tožeče stranke že poravnala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati neizplačano plačo za mesec februar 2011 in mesec december 2013 ter odvesti prispevke in davke ter izplačati pripadajoči neto znesek, plačati neizplačane stroške malic v letu 2010, 2011, 2012 ter 2013, obračunati bruto znesek neplačanih nadur v letih 2010, 2011 ter 2012 ter odvesti prispevke in davke ter izplačati pripadajoči neto znesek, obračunati neizplačani regres za leto 2010, 2011, 2012 in 2013, odvesti davek ter izplačati neto znesek ter plačati odpravnino, vse v višini in z zapadlostjo razvidno iz izreka sodbe sodišča prve stopnje, v roku 8 dni, pod izvršbo (I. točka izreka). V presežku, glede zakonskih zamudnih obresti od neto zneskov regresa od 1. 7. v posameznem koledarskem letu ter glede razlike odpravnine do višine 470,20 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 273,40 EUR in jih nakazati na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru, v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti tožeči stranki strošek sodne takse v znesku 125,00 EUR, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper zgoraj navedeno zamudno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka. Navaja, da sodba temelji na neresničnih dejstvih ter da je tožena stranka plačala tožniku vse plače in stroške prehrane. Sodbo smatra kot nepravično. V prilogah ponovno pošilja plačilne liste in bančne izpiske o plačilih plač, iz katerih je razvidno, da je tožeča stranka prejemala izplačilo za malico ter potne stroške, ki ji niso pripadali in je bilo to mišljeno kot avans za regres za vsak mesec sproti. Tožeča stranka nadur ni imela nikoli. Prilaga tudi kopijo blagajniških prejemkov o izplačilih denarja v gotovini.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 350. člena ZPP opravilo preizkus izpodbijanega dela zamudne sodbe sodišča prve stopnje le glede pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti pazilo zlasti na kršitve iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izda zamudno sodbo. Ob navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji določeni v 318. členu ZPP. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, vendar v roku iz 277. člena ZPP, ki velja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl., ZDSS-1) na tožbo ni odgovorila, čeprav jo je sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 277. člena ZPP opozorilo na posledice v primeru, da ne bo odgovorila na tožbo v danem roku. Tožena stranka je sicer odgovorila na tožbo 25. 8. 2014 in odgovoru na tožbo priložila tudi listine, na katere se sedaj sklicuje v pritožbi, vendar je bil odgovor podan prepozno, kar je pravilno obrazložilo tudi sodišče prve stopnje. Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, katerim ne oporeka niti pritožba izhaja, da so bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe, saj je bila tožba pravilno vročena toženi stranki. Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo pravočasno, pomeni, da odgovora ni, kar pomeni, da ne oporeka tožbenemu zahtevku ter se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane, ker jim tožena stranka ni pravočasno oporekala. Na podlagi takega dejanskega stanja sodišče prve stopnje izda sodbo. Zato v pritožbenem postopku ni mogoče več uspešno uveljavljati neresničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev. Tožena stranka tako v pritožbi ne more več dokazati, da je svoje obveznosti do tožeče stranke že poravnala. Zato so tudi neupoštevni vsi dokazi, ki so vloženi prepozno in jih sodišče ni moglo upoštevati.

6. Sodišče presoja sklepčnost tožbe na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. Iz tožbenih navedb je razvidno, katere terjatve iz delovnega razmerja tožeča stranka uveljavlja s tožbo in v kakšni višini, ker tožena stranka svojih obveznosti iz delovnega razmerja ni poravnala. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o tožbenem zahtevku pravilno izhajalo iz tožbenih navedb, na katere je pravilno uporabilo materialno pravo in svojo odločitev tudi obširno obrazložilo, s čemer se strinja tudi pritožbeno sodišče in obrazložitve ne ponavlja.

7. Ker kot je bilo že zgoraj obrazloženo se lahko zamudna sodba izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zmotne uporabe materialnega prava, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dejansko stanje pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v določbi 353. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 79/2006
• VSL sodba I Cp 132/2003
• VSC sodba Cp 1028/2003