VDSS Sklep Pdp 815/2016

Jedro

Stranski intervenient je upravičen do povračila kilometrine za prihod njegovega pooblaščenca na narok za glavno obravnavo, ki bi moral biti opravljen določenega dne. Iz potrdila, ki ga je stranski intervenient priložil pritožbi, namreč izhaja, da ga sodišče prve stopnje o preklicu naroka ni pravočasno obvestilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana III. točka izreka sodbe spremeni tako, da se glasi:

"Tožeča stranka je dolžna stranskemu intervenientu v roku 15 dni povrniti stroške postopka tega individualnega delovnega spora v znesku 2.141,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna stranskemu intervenientu v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 73,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni plačati znesek 15.654,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 11. 2012 do plačila (I./1 točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti potrebne pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (I./2 točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnik dolžan v roku 15 dni toženi stranki povrniti 1.070,70 EUR (II. točka izreka), stranskemu intervenientu pa 1.751,49 EUR stroškov pravdnega postopka (pravilno: postopka v individualnem delovnem sporu), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka v III. točki izreka navedene sodbe se pritožuje stranski intervenient iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, tj. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev o stroških postopka spremeni, tako da mu je tožnik dolžan povrniti kilometrino za udeležbo njegovega pooblaščenca na narokih za glavno obravnavo, oziroma podrejeno, da izpodbijano odločitev o stroških postopka razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da mu sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo stroškov prihoda njegovega pooblaščenca na naroke za glavno obravnavo. V tem individualnem delovnem sporu so bili opravljeni štirje naroki za glavno obravnavo, narok, ki bi moral biti opravljen 9. 3. 2016, pa je bil prepozno preklican. Nadalje navaja, da imata oba s pooblaščencem sedež v Ljubljani, sodišče prve stopnje pa je zavzelo zmotno stališče, da bi bil do povračila kilometrine upravičen le v primeru, če bi imel pooblaščenec sedež v sodnem okrožju razpravnega sodišča. Iz določb Zakona o pravdnem postopku to ne izhaja, glede na naravo odnosa med pooblaščencem in stranko pa bi bila takšna ureditev v nasprotju z ustavno zagotovljenimi pravicami. Opozarja, da sodna praksa šteje med potrebne pravdne stroške tako stroške prevoza pooblaščenca, ki ima sedež v kraju sedeža sodišča, kot tudi pooblaščenca, ki ima sedež v kraju sedeža stranke. Sodišču prve stopnje očita, da je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je zaključilo, da potni stroški njegovega pooblaščenca niso potrebni stroški. Pritožbi prilaga potrdilo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanjega oddelka v Brežicah, z dne 9. 3. 2016 (D8). Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo stranskega intervenienta, v katerem prereka njegove pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev o stroških postopka v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zlasti ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo izrecno uveljavlja pritožba, saj je sodišče prve stopnje navedlo razloge za odločitev, da stranskemu intervenientu ne prizna stroškov prihoda njegovega pooblaščenca na naroke za glavno obravnavo.

6. Pritožba pa sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je glede izpodbijane odločitve zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP imata stranka in stranski intervenient pravico do povrnitve tistih stroškov, ki so bili potrebni za pravdo. V skladu z ustaljeno sodno prakso pritožbenega sodišča (glej npr. odločbi pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 163/2016 z dne 16. 6. 2016 in opr. št. Pdp 162/2016 z dne 28. 7. 2016) je pooblaščenec stranke oz. stranskega intervenienta upravičen do povračila stroškov prihoda na narok za glavno obravnavo v primeru, če ima sedež v kraju sedeža stranke ali v kraju sedeža sodišča. Ker imata v obravnavani zadevi tako stranski intervenient kot njegov pooblaščenec sedež v Ljubljani, stranski intervenient v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi mu sodišče prve stopnje v okviru odmere potrebnih pravdnih stroškov moralo priznati stroške kilometrine za udeležbo pooblaščenca na narokih za glavno obravnavo.

7. Iz podatkov iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi opravilo štiri naroke za glavno obravnavo (16. 3. 2015, 9. 9. 2015, 4. 11. 2015 in 18. 5. 2016), narok, ki je bil razpisan 9. 3. 2016, pa je bil zaradi bolezni sodnega izvedenca za varstvo pri delu in požarno varnost preklican. Po presoji pritožbenega sodišča je stranski intervenient upravičen do povračila stroškov prihoda pooblaščenca na štiri naroke za glavno obravnavo, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 16. 3. 2015 (na list. št. 48 v spisu) izhaja, da je stranski intervenient na narok prinesel pripravljalno vlogo in jo vložil v spis. Tožnik je v zvezi s tem sodišče prve stopnje prosil za rok, v katerem lahko na to pripravljalno vlogo odgovori, sodišče prve stopnje pa je z namenom, da mu to omogoči, narok za glavno obravnavo preložilo. Ker je bil torej narok za glavno obravnavo 16. 3. 2015 preložen zaradi ravnanja stranskega intervenienta, po stališču pritožbenega sodišča stroški prihoda njegovega pooblaščenca na ta narok niso bili potrebni stroški v smislu 155. člena ZPP. V skladu z navedenim je stranski intervenient v postopku na prvi stopnji utemeljeno priglasil kilometrino za prihod na naroke za glavno obravnavo, ki so bili opravljeni 9. 9. 2015, 4. 11. 2015 in 18. 5. 2015.

9. Stranski intervenient je po presoji pritožbenega sodišča upravičen tudi do povračila kilometrine za prihod njegovega pooblaščenca na narok za glavno obravnavo, ki bi moral biti opravljen 9. 3. 2016. Iz potrdila št. Pd 23/2014 z dne 9. 3. 2016, ki ga je stranski intervenient priložil pritožbi (priloga D8), namreč izhaja, da ga sodišče prve stopnje o preklicu naroka ni pravočasno obvestilo¹ . Pooblaščenec stranskega intervenienta se je zato tistega dne ob 11.00 uri kljub preklicu zglasil v prostorih sodišča prve stopnje v Brežicah.

10. Glede na navedeno je stranski intervenient v postopku na prvi stopnji utemeljeno priglasil kilometrino za udeležbo na štirih narokih za glavno obravnavo (9. 9. 2015, 4. 11. 2015, 18. 5. 2015 in 9. 3. 2016). Po ugotovitvi pritožbenega sodišča razdalja med krajema Ljubljana (sedež stranskega intervenienta in njegovega pooblaščenca) in Brežice (sedež sodišča, ki je odločalo v tem individualnem delovnem sporu) znaša 108 kilometrov, zato je pooblaščenec stranskega intervenienta s pristopom na en narok za glavno obravnavo naredil 216 kilometrov. Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.) v tar. št. 6003 določa višino potnih stroškov za poslovno potovanje pri uporabi lastnega motornega vozila za vsak prevožen kilometer, in sicer največ v višini, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, ne všteva v davčno osnovo. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/2006 in nadalj.) v 5. členu določa, da kilometrina, torej stroški, ki nastanejo pri uporabi lastnega prevoznega sredstva in se ne vštejejo v davčno osnovo, znaša 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer. Stranski intervenient je zato iz naslova potnih stroškov upravičen do povračila zneska 390,01 EUR (pooblaščenec stranskega intervenienta je za pristop na štiri naroke za glavno obravnavo naredil 864 kilometrov² , kar pomnoženo z 0,37 EUR/kilometer znaša 319,68 EUR, povečano za 22 % DDV³ pa 390,01 EUR). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je stranskemu intervenientu, poleg pravdnih stroškov v znesku 1.751,49 EUR, ki mu jih je pravilno priznalo že sodišče prve stopnje, priznalo še kilometrino v znesku 390,01 EUR. Tožnik je zato dolžan stranskemu intervenientu v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v (skupnem) znesku 2.141,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka do plačila.

11. Pritožbeno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker je stranski intervenient s pritožbo uspel, mu je tožnik na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP dolžan povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka. Stranski intervenient je v pritožbenem postopku utemeljeno priglasil 73,20 EUR pritožbenih stroškov (50,00 EUR po tar. št. 3220 ZOdvT in 10,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT, oboje povečano za 22 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT), ki mu jih je tožnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila. Pritožbeno sodišče ostalih v pritožbi priglašenih stroškov stranskemu intervenientu ni priznalo, ker za to ni podlage v določbah ZOdvT.

-------------------------------
¹ Iz vročilnice v spisu na list. št. 151 je razvidno, da mu je bilo obvestilo o preklicu vročeno istega dne, tj. 9. 3. 2015.
² Tj. 216 kilometrov pomnoženo s 4.
³ Po tar. št. 6007 ZOdvT so osnova za izračun davka na dodano vrednost tako nagrade kot izdatki, med katerimi so tudi potni stroški.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 914/2016
• VDSS Sodba Pdp 777/2017
• VSL Sklep I Cp 566/2022