<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 529/2016

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.529.2016
Evidenčna številka:VDS00000285
Datum odločbe:02.02.2017
Senat:Samo Puppis (preds.), Silva Donko (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:sodnik - predsednik sodišča - mandat - sodno varstvo - zahteva za odpravo kršitve - ugotovitvena tožba

Jedro

Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljeno zaključilo, da je imela vložena tožba zoper odločitev sodnega sveta z dne 27. 11. 2014 za posledico zadržanje imenovanja predsednika okrožnega sodišča in da je bil tožnik na funkciji začasnega predsednika okrožnega sodišča v spornem obdobju, ko bi po določbi ZS o tožbi moralo odločiti Upravno sodišče RS. Tožniku mandat začasnega predsednika ni prenehal 27. 11. 2014, kot izhaja iz 1. točke izpodbijane odločbe z dne 26. 2. 2015, ki jo je Upravno sodišče RS v tem delu s sodbo in sklepom opr. št. IV-U-130/2015 z dne 23. 7. 2015 odpravilo in zato tožniku z dne 27. 11. 2014, funkcija začasnega predsednika okrožnega sodišča ni prenehala. Ker tožniku funkcija ni prenehala 27. 11. 2014, tožena stranka ni imela pravne podlage za uvrstitev tožnika v 54. plačni razred od 28. 11. 2014 dalje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnika in 2. točko izreka odločbe Okrožnega sodišča A. z dne 26. 2. 2015, št. ... v zvezi z odločbo Sodnega sveta z dne 9. 4. 2015, št. ... odpravilo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov postopka v znesku 432,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednje dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev na osnovi 200. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da ima delavec pravico zahtevati, da delodajalec odpravi kršitev oziroma izpolni svoje obveznosti oziroma vloži zahtevo za sodno varstvo, če kršitev v roku ni odpravljena. Sodišče je pri tem zahtevo za odpravo kršitve štelo dopis tožnika z dne 16. 6. 2015, v katerem je tožnik opozoril toženo stranko na nezakonito zadržanje plače in zahteval odpravo kršitve, kar je tožena stranka tudi storila. Tožena stranka je tožniku vrnila neupravičeno zadržan znesek plače in s tem kršitev odpravila. Sodišče navedenega ni upoštevalo ter je v nasprotju z določili ZDR-1 in ZPP odločilo, da je sodno varstvo dopustno in zahtevku tožnika v celoti ugodilo. S tem, ko je sodišče tožniku priznalo pravni interes in meritorno odločilo o zahtevku je kršilo pravila postopka po členu 339/1 ZPP. Tožnik ni imel pravnega interesa niti ob vložitvi tožbe niti ob izdaji sodbe, saj je neupravičeno zadržan znesek plače tožena stranka tožniku izplačala ob izplačilu plače za mesec junij 2015, kar vse je sodišče sicer ugotovilo, kljub temu pa v nasprotju z določili 181. člena ZPP odločilo, da je podan pravni interes tožnika in meritorno odločilo o zahtevku. Sodišče bi ob pravilni uporabi ZPP moralo že ob predhodnem preizkusu tožbe le-to zavreči, saj tožnik ni izkazal obstoja procesne predpostavke za vodenje postopka. Pričakovanje, da bo tožena stranka morebiti zahtevala vrnitev plačanega zneska, ne izkazuje pravnega interesa za navedeno tožbo, zato tožnik pravnega interesa ni izkazal. Kršitev, ki jo je tožnik v skladu z določili 200. člena ZDR uveljavljal pri delodajalcu, je bila odpravljena že pred vložitvijo tožbe, s tožbo v tem postopku pa si tožnik v nasprotju z določili ZPP le zagotavlja ugodnejši položaj v primeru tožbe za vrnitev preveč izplačane plače. Odločitev sodišča in obrazložitev sodbe glede uvrstitve v 54. plačni razred je nepravilna in preuranjena. Tožnik je bil pravilno razporejen v 54. plačni razred, v spornem obdobju je tudi opravljal dela, ki so uvrščena v 54. plačni razred, sicer pa je plačo prejel za 57. plačni razred, čeprav v spornem času ni opravljal dela začasnega predsednika sodišča. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže oziroma tožbeni zahtevek zavrne in tožniku naloži povrnitev stroškov postopka na prvi stopnji in stroškov pritožbe, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka trditve tožene stranke v pritožbi in navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pravno podlago za svojo odločitev in sicer 62.b člena ZS v povezavi z 62.a členom ZS. Ugotovilo je, da je vložena tožba zoper odločitev sodnega sveta z dne 27. 11. 2014 pomenila zadržanje imenovanje predsednika Okrožnega sodišča A. in da je bil tožnik na funkciji začasnega predsednika Okrožnega sodišča A. od 28. 11. 2014 do 1. 3. 2015, ko bi o tožbi moralo odločiti upravno sodišče. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, prav tako pa ni storilo tistih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih tožena stranka uveljavlja v pritožbi. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Začasna predsednica Okrožnega sodišča A. je z odločbo št. ... z dne 26. 2. 2015 ugotovila, da je Sodni svet RS z odločbo št. ... z dne 27. 11. 2014 imenoval za predsednika Okrožnega sodišča A. z dnem 27. 11. 2014 okrožnega sodnika - svétnika B.B., ki je funkcijo predsednika nastopil z dne 28. 11. 2014, s tem pa je tožniku prenehal mandat začasnega predsednika Okrožnega sodišča A. z dne 27. 11. 2014. Hkrati je odločila, da se tožnik z dnem 28. 11. 2014 uvrsti v 54. plačni razred in se mu izplačuje plača v višini osnovne plače v skladu s 54. plačnim razredom z dodatki. Zoper navedeno odločbo začasne predsednice Okrožnega sodišča A. z dne 26. 2. 2015 in zoper odločbo Sodnega sveta z dne 9. 4. 2015, s katerim je sodni svet zavrnil pritožbo tožnika, je vložil tožnik tožbo na Upravno sodišče RS. Upravno sodišče RS je s sodbo in sklepom opr. št. IV-U-130/2015-11 z dne 23. 7. 2015 ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo I. točko izreka odločbe začasne predsednice Okrožnega sodišča A. z dne 26. 2. 2015 ter zadevo v tem obsegu vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Tožbo zoper odločitev Sodnega sveta št. ... z dne 9. 4. 2015 je zavrglo.

7. Med strankama v postopku ni bilo sporno, da je bil tožnik z odločbo predsednice Višjega sodišča z dne 6. 11. 2014 imenovan za začasnega predsednika Okrožnega sodišča A. in da iz izreka odločbe izhaja, da bo funkcijo začasnega predsednika opravljal od 6. 11. 2014 do pravnomočnosti imenovanja stalnega predsednika tega sodišča, največ pa za dobo šest mesecev. Med strankama je sporno predvsem vprašanje, kdaj je funkcijo predsednika nastopil stalni predsednik, oziroma kdaj je postalo imenovanje stalnega predsednika pravnomočno, glede na to, da je tožnik vložil tožbo zoper odločbo Sodnega sveta RS št. ... z dne 27. 11. 2014 o imenovanju predsednika Okrožnega sodišča A..

8. Deveti odstavek 62.b člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami) določa, da je zoper odločbo Sodnega sveta iz drugega odstavka 62.a člena tega zakona, s katero sodni svet imenuje izbranega kandidata in hkrati odloči o zavrnitvi drugih kandidatov oziroma zoper sklep, s katerim ne imenuje nobenega kandidata, dovoljeno sprožiti upravni spor v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe oziroma sklepa. Pristojno sodišče mora odločiti v upravnem sporu v roku 30 dni od prejema tožbe zoper odločbo oziroma sklep. Vložena tožba zadrži izvršitev imenovanja do izteka zakonskega roka, v katerem mora sodišče odločiti v sporu oziroma do odločitve sodišča, če je odločitev sprejeta v tem roku. Glede na to, da je zoper odločbo Sodnega sveta o imenovanju predsednika Okrožnega sodišča A. dopustno vložiti tožbo (ki je bila v konkretnem primeru tudi vložena), imenovanje ne more učinkovati že z dnem odločitve o imenovanju.

9. Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljeno zaključilo, da je imela vložena tožba zoper odločitev sodnega sveta z dne 27. 11. 2014 za posledico zadržanje imenovanja predsednika Okrožnega sodišča A. in da je bil tožnik na funkciji začasnega predsednika Okrožnega sodišča A. od 28. 11. 2014 do 1. 3. 2015, ko bi po določbi ZS o tožbi moralo odločiti Upravno sodišče RS. Tožniku mandat začasnega predsednika ni prenehal 27. 11. 2014, kot izhaja iz 1. točke izpodbijane odločbe začasne predsednice z dne 26. 2. 2015, ki jo je Upravno sodišče RS v tem delu s sodbo in sklepom opr. št. IV-U-130/2015 z dne 23. 7. 2015 odpravilo in zato tožniku z dne 27. 11. 2014, funkcija začasnega predsednika Okrožnega sodišča A. ni prenehala. Ker tožniku funkcija ni prenehala 27. 11. 2014, tožena stranka ni imela pravne podlage za uvrstitev tožnika v 54. plačni razred od 28. 11. 2014 dalje in je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je odločitev začasne predsednice tudi v tem delu (2. točka izpodbijane odločbe) nezakonita.

10. Neutemeljena je pritožbena trditev, da ker je tožena stranka kršitev odpravila, s tem ko je tožniku zadržani znesek plače naknadno izplačala, tožnik ni izkazal pravnega interesa za vodenje spora. Pravni interes tožnika za vodenje postopka je procesna predpostavka, ki mora obstajati več čas postopka. Če tožnik vloži ugotovitveno tožbo, mora po določbi drugega odstavka 181. člena ZPP izkazati svojo pravno korist za vodenje postopka na podlagi take tožbe, razen, če je vložitev tožbe določena s posebnimi predpisi). Pri dajatveni in oblikovalni tožbi je drugače. Pravni interes tožnika se v teh primerih predpostavlja. Tožnik je imel pravni interes za izpodbijanje odločitve, s katero je bilo odločeno o njegovi uvrstitvi v plačni razred (s katerim se ni strinjal).

11. Iz dopisa tožnika toženi stranki (priloga A9), ki ga je sodišče prve stopnje štelo kot zahtevo za odpravo kršitev v smislu prvega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji), izhaja, da je tožnik 16. 6. 2015 opozoril toženo stranko, da nima pravne podlage, da je zadržala del plače za mesec maj 2015. Toženo stranko je pozval, naj kršitev odpravi v roku 8 dni. Na ta dopis je tožena stranka odgovorila dne 22. 6. 2015 in navedla, da bo zahtevi tožnika ugodila. Hkrati je tožena stranka zapisala, da bo v prihodnje ravnala skladno z določbo 3.a člena Zakona v sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji), na podlagi katere bo tožniku v podpis predložen dogovor o načinu vračila preveč izplačanih plač, do katerih po mnenju tožene stranke tožnik ni upravičen, saj mu je funkcija začasnega predsednika prenehala 27. 11. 2014.

12. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ob vložitvi tožbe tožena stranka kršitve ni odpravila. Z dopisom z dne 22. 6. 2015 je tožniku podala le obljubo, da bo neizplačani del plače izplačala, hkrati pa je tudi navedla, da bo v skladu z določbo 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju zahtevala vračilo preveč izplačane plače (nad 54. plačnim razredom). Tožena stranka ni odpravila odločbe z dne 26. 2. 2015, s katero je tožnika uvrstila v 54. plačni razred z dne 28. 11. 2014. Tožnik je v dopisu z dne 16. 6. 2015 toženko opozoril na odpravo te kršitve - torej na nepravilno uvrstitev tožnika v plačni razred. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik izkazal pravni interes za vodenje tega postopka in vložitev tožbe.

13. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama, tožnik pa stroške odgovora na pritožbo, ker odgovor ni pripomogel k rešitvi tega individualnega spora (155. člen ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 62b, 62b/2, 62b/9.
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 200, 200/1.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 181, 181/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MDU1