<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Psp 588/2016

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PSP.588.2016
Evidenčna številka:VDS0017369
Datum odločbe:23.02.2017
Senat:Elizabeta Šajn Dolenc (preds.), Nada Perić Vlaj (poroč.), Edo Škrabec
Področje:SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojninska doba - aktivna vojaška služba

Jedro

Pogoji za priznanje pokojninske dajatve (starostne ali predčasne pokojnine) po veljavnem ZPIZ-2 niso izpolnjeni, ker tožnik pri slovenskem nosilcu zavarovanja nima pokojninske dobe. Zavarovanja na temelju aktivne vojaške službe v bivši JLA na območju nekdanje SRS od 1960 do 1972 ni mogoče šteti za pokojninsko dobo, dopolnjeno pri slovenskem nosilcu zavarovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 30. 3. 2016 in iste št. z dne 24. 7. 2015 ter priznanje pravice do starostne oz. predčasne pokojnine (I. tč. izreka), ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita. Hkrati je izreklo, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Zoper sodbo je tožnik po pooblaščeni odvetniški družbi vložil pravočasno pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. podrejeno spremembo ter priznanje pravice do „predčasne starostne“ pokojnine od 25. 10. 1991 dalje ter povračilo stroškov postopka.

Z zavrnilnimi razlogi sodbe, češ da je že pridobil pravico do vojaške pokojnine po Zakonu o vojski Jugoslavije, in ker ni bil nikoli zavarovan po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Republiki Sloveniji, se ne strinja. Zakon o vojski Jugoslavije na dan njegovega odhoda iz Republike Slovenije 25. 10. 1991 še ni obstajal, saj je stopil v veljavo 6. 11. 1993. Na dan 25. 10. 1991 je izpolnil pogoje za priznanje pravice do predčasne starostne pokojnine po 153. členu tedaj veljavnega Zakona o službi v oboroženih silah (Ur. l. SFRJ, št. 7/85) in po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Ur. l. SFRJ, št. 7/85 s spremembami). Zato izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do predčasne pokojnine tudi po 1. členu Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev.

Napačna in neresnična je trditev tožene stranke in ugotovitev sodišča, da nikoli ni bil zavarovan po predpisih Republike Slovenije. Kot pripadnik skupne armade, premeščen v A. 23. 3. 1960 je s prekinitvami tu ostal vse do 25. 10. 1991. Sicer je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev stopil v veljavo šele 29. 2. 1972, pred tem dnem pa sploh ni obstajal. Pomeni, da je bil od 23. 3. 1960 do 29. 2. 1972, ko se je nahajal v vojaški službi v Sloveniji zavarovan po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Republike Slovenije. Ker gre za ustavno človekovo pravico do socialne varnosti, je toženec dolžan predpise pravilno uporabiti, ne pa pavšalno zavračati zahtevano pravico do predčasne starostne pokojnine od 25. 10. 1991. Pravico do izbire med vojaško pokojnino in slovensko pokojnino bo uveljavil, ko bo imel priznano pravico do pokojnine po predpisih Republike Slovenije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožnikovo izvajanje dodaja le še naslednje.

5. Vsa pravno odločilna dejstva za izdano zavrnilno sodbo je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka v obravnavanem predsodnem postopku. Ni dvoma, da je tožnik že od 17. 6. 1997 dalje uživalec starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja. Kot aktivni vojaški osebi v bivši JLA in po razpadu SFRJ profesionalnemu pripadniku tuje vojske, katere je bil razrešen 16. 6. 1997, je tuji nosilec zavarovanja vojaških zavarovancev na podlagi Zakona o vojski Jugoslavije ob dopolnjenih 43 letih, 2 mesecih in 22 dneh pokojninske dobe ter 58 letih starosti priznal pravico do starostne pokojnine. Upoštevana je bila tudi pokojninska doba od 23. 3. 1960 do 29. 2. 1972, ko je tožnik vojaško službo kot pripadnik JLA opravljal na ozemlju tedanje Socialistične Republike Slovenije (v nadaljevanju: SRS).

6. V okoliščinah konkretnega primera ni pogojev po nobenem od veljavnih materialnopravnih predpisih Republike Slovenije, da bi bilo mogoče tožniku pri slovenskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznati pravico do starostne pokojnine, niti pravico do predčasne vojaške pokojnine, če tudi bi na dan 25. 10. 1991 izpolnjeval pogoje po predpisih nekdanje SFRJ, torej po Zakonu o službi v oboroženih silah in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev(2) , na katera se neutemeljeno sklicuje v pritožbi.

7. Pritožnik namreč izhaja iz popolnoma zmotnega in zato nesprejemljivega pravnega naziranja, da bi bilo potrebno zavarovanje na temelju aktivne vojaške službe v bivši JLA na območju nekdanje SRS od 23. 3. 1960 do 29. 12. 1972 šteti za pokojninsko dobo, dopolnjeno pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Čeprav je poseben Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev(3) začel veljati koncem leta 1972, so bili na njegovi podlagi v posebno samoupravno interesno skupnost tedanje SFRJ s sedežem v B. (Srbija) vključene vse aktivne vojaške osebe v službi JLA in nanjo prenesene obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja teh zavarovancev tudi iz časa pred njegovo uveljavitvijo.

Tožniku je bilo že v pravnomočno razsojeni zadevi (Psp 147/2010 z dne 3. 6. 2010) podrobno pojasnjeno, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev iz leta 1972, ki je urejal pravice vojaških zavarovancev na zvezni ravni, upošteval tudi pokojninsko dobo, doseženo pred začetkom zavarovanja na njegovi podlagi. Torej tudi dobo, dopolnjeno pred njegovo uveljavitvijo, za kar je bila vzpostavljena posebna evidenca. Nadalje mu je bilo izrecno pojasnilo, da so bile pred sprejemom navedenega zakona, pravice vojaških zavarovancev v Temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju iz leta 1964 urejene ločeno od pravic drugih zavarovancev. Aktivne vojaške osebe niso bile vključene v sisteme pokojninskega in invalidskega zavarovanja posameznih republik, temveč je to urejala federacija na zvezni ravni in v ta namen ustanovila poseben sklad, ki je zagotavljal pravice zavarovancem na tej podlagi. Tako ni mogoče razumeti tožnikovega vztrajanja pri trditvah, da naj bi imel pri slovenskem nosilcu zavarovanja dopolnjeno zavarovalno dobo od leta 1960 do 1972.

8. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita. Tožbeni zahtevek na njuno odpravo je zato utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do starostne ali predčasne pokojnine po slovenskih predpisih.

V obravnavanem primeru zagotovo niso izpolnjeni pogoji za priznanje pokojninske dajatve po veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(4) (ZPIZ-2), saj tožnik pri slovenskem nosilcu zavarovanja sploh nima pokojninske dobe. Pogoji niso izpolnjeni niti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev(5) (ZPIZVZ), o čemer je bilo v tožnikovem primeru nenazadnje razsojeno s pravnomočno sodbo Psp 147/2010 z dne 3. 6. 2010, potrjeno s sodbo VIII Ips 316/2010 z dne 24. 1. 2012. Ni namreč izpolnjen nobeden od dejanskih stanov iz 2. člena ZPIZVZ, ki določa upravičence in pogoje za priznavanje pravic po tem zakonu. Torej niti po 4. alineji 2. člena ZPIZVZ, po katerem za upravičence štejejo državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so bili po 25. juniju 1991 sicer v aktivni vojaški službi v JLA, vendar med drugim le pod pogojem, da jim je do 18. julija 1991 prenehala aktivna vojaška služba, ali pa so bili po 18. 7. 1991 do prenehanja vojaške službe ves čas v suspenzu, v zaporu, v bolniškem staležu ali na razpolago in so do 18. 10. 1991 zahtevali upokojitev ter izpolnili pogoje za priznanje pravice. V ustaljeni sodni praksi pritožbenega in tudi revizijskega sodišča je bilo zavzeto jasno stališče(6) , da 4. odst. 2. čl. ZPIZVZ zajema le tiste zavarovance bivše JLA, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije 18. 10. 1991 ostali brez zaposlitve oz. zavarovanja. Pritožniku z navedenim datumom zavarovanje pri nosilcu vojaških zavarovancev s sedežem v B. (Srbija) seveda ni prenehalo, temveč je z nadaljnjo zaposlitvijo pri tuji vojski ostal v zavarovanju in se upokojil leta 1997 na podlagi pravil tujega nosilca zavarovanja.

9. Preostale pritožbene navedbe za rešitev zadeve pravno niso relevantne, zato se pritožbenemu sodišču do njih ni potrebno posebej niti opredeljevati. Poudariti velja le, da predpisi bivše SFRJ, na katere se sklicuje pritožba, vključno z Zakonom o službi v oboroženih silah, v Republiki Sloveniji že zdavnaj ne veljajo in se ne uporabljajo. V predsodnem upravnem ali v tem sodnem sporu ugotavljanje izpolnitve pogojev za starostno ali predčasno pokojnino na način, kot si prizadeva pritožnik ni mogoče, niti ni dopustno.

10. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

------

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.

(2) Ur. l. SFRJ, št. 7/85 in naslednji.

(3) Ur. l. SFRJ, št. 67/72.

(4) Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

(5) Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami.

(6) Tudi v sodbi revizijskega sodišča VIII Ips 316/2010 z dne 24. 1. 2012 iz tožnikove zadeve.


Zveza:

ZPIZ člen 27, 29. ZPIZVZ člen 2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3MzI4