VDSS sklep Pdp 23/2017

Jedro

Dokaz, ki ga tožena stranka navaja v predlogu za obnovo postopka, je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, saj je bila vmesna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča izdana dne 19. 3. 2015, časopisni članek, iz katerega izhaja izjava tožnika v zvezi z nezgodo pri delu, pa je bil objavljen 13. 9. 2016. Izjava tožnika, tudi če bi bila dejansko taka, kot je bilo objavljeno v spornem časopisnem članku, ne more predstavljati novega dejstva ali novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v pravnomočno zaključenem postopku, saj v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni obstajala. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog za obnovo postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog prvotožene stranke za obnovo postopka zavrže.

2. Prvotožena stranka vlaga pritožbo zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da bo ugodeno predlogu za obnovo postopka, postopek pa vrnjen v stanje odločanja o temelju tožbenega zahtevka.

Prvotožena stranka je predlagala obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP, saj je izvedela za nova dejstva, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša sodna odločba, če bi bila ta dejstva uporabljena že prej. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka je materialnopravno zmotna in neutemeljena. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo, da je »novi dokaz nastal več kot leto dni po pravnomočno zaključenem postopku«, ob tem pa ne citira nobenega zakonskega določila. Ker 396. člen ZPP določa petletni prekluzivni rok za obnovo postopka, prvotoženi stranki ni znano, od kod sodišču prve stopnje sklicevanje na enoletni rok. Časopisni članek z dne 13. 9. 2016 ni tisti dokaz, s katerim prvotožena stranka utemeljuje svoj predlog za obnovo postopka, ampak je tožnikova izjava, zapisana v tem članku, tisto dejstvo, na podlagi katerega je prvotožena stranka prepričana, da bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bilo to dejstvo uporabljeno že v prejšnjem postopku.

Pravnomočna sodna odločba, katere razveljavitev zahteva prvotožena stranka s predlogom za obnovo postopka, je bila izdana ob predpostavki, da prvotožena stranka tožniku na delovišču ni zagotovila pritrdilnih točk v razdalji 2 metrov in da je do padca tožnika prišlo pri izvajanju delovne naloge, ko je tožnik stal na delovnem odru in na višini cca 1,80 metra pritrjeval gumo in se je ob tem želel premakniti naprej, pri čemer pa naj ne bi imel možnosti varnega pripenjanja. Objavljeni časopisni članek pa je razkril novo dejstvo, ki ga je tožnik zamolčal, obstajalo pa je že v postopku pred izdajo pravnomočne sodne odločbe. To novo dejstvo je, da tožnik ni padel med samim izvajanjem delovne naloge, na mestu, kjer mu naj ne bi bile zagotovljene pritrdilne točke v razdalji dveh metrov, kakor je to do sedaj veljalo, ampak že ob sestopu z dvižnega dvigala na delovni oder. Gre za dejstvo, ki vse do izdaje časopisnega članka ne prvotoženi stranki ne izvedenki, ki je izdelala izvedensko mnenje, s tem pa tudi ne sodišču prve in druge stopnje, ni bilo znano, je pa obstajalo že pred izdajo pravnomočne sodne odločbe.

Ker je bilo izvedensko mnenje izdelano ob predpostavki, da je tožnik padel z delovnega odra ob izvajanju delovne naloge oz. ob nameravanem premiku po delovnem odru in ne pa ob predpostavki, da tožnik še sploh ni stopil na delovni oder, kakor se je to izkazalo sedaj, oziroma ker je v postopek pritegnjena izvedenka iz varstva pri delu ob presoji upoštevanja predpisov iz varstva pri delu, presojala stanje oz. situacijo, ki ne ustreza dejanskemu stanju oz. dejanski situaciji tik pred padcem tožnika, je prvo tožena stranka prepričana, da bi to dejstvo pripeljalo do ugodnejše sodne odločitve za prvotoženo stranko.

Sodna odločba, na katero sodišče prve stopnje opira svojo trditev, iz katere izhaja, da naknadna izjava stranke ne more biti novo dejstvo (sklep VS RS opr. št. II Ips 173/2016 z dne 15. 9. 2016), nikakor ne more biti podlaga za odločitev v obravnavanem individualnem delovnem sporu. V citirani sodni odločbi gre za povsem drugačno dejansko stanje, kot v obravnavanem sodnem postopku. V obravnavani zadevi je bilo dejstvo, ki je obstajalo že pred izdajo pravnomočne sodne odločbe, s strani tožnika izrecno zamolčano, iz tega razloga pa prvotožena stranka v prvotnem postopku tega dejstva ni mogla uveljavljati. Citirana sodna odločba pa se nanaša na izjavo, ki je že bila podana v postopku pred podajo predloga za obnovo postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala tožena stranka v pritožbi, pri tem pa je skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v teh določbah, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložen, zato pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sklepa, v zvezi s pritožbenimi navedbami odločilnega pomena pa v skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP še dodaja:

6. Po določbi 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP se lahko na predlog stranke obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva znana oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so nova dejstva le tista, ki so nastala do trenutka nastopa pravnomočnosti sodbe, izdane v predhodnem postopku in da dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti. Pri tem se je utemeljeno sklicevalo na stališča sodne prakse, ki izhajajo iz odločb Vrhovnega sodišča RS (opr. št. VIII Ips 283/2007 z dne 26. 2. 2008, VIII Ips 288/2006 z dne 6. 11. 2007 ter VIII Ips 517/2007 z dne 12. 1. 2009).

7. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je dokaz, ki ga tožena stranka navaja v predlogu za obnovo postopka, nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, saj je bila vmesna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1316/2014 izdana dne 19. 3. 2015, časopisni članek, iz katerega izhaja izjava tožnika v zvezi z nezgodo pri delu (ki naj bi bila bistveno drugačna od njegove izjave v pravnomočno zaključenem postopku, v katerem naj bi tožnik po stališču prvotožene stranke zamolčal, kako je do nezgode – padca z gradbenega odra – prišlo), pa je bil objavljen 13. 9. 2016. Izjava tožnika, tudi če bi bila dejansko taka, kot je bilo objavljeno v spornem časopisnem članku, po pravilni presoji sodišča prve stopnje ne more predstavljati novega dejstva ali novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v pravnomočno zaključenem postopku, saj v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni obstajala. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi stališče Vrhovnega sodišča RS, razvidno iz sklepa opr. št. II Ips 173/ 2016 z dne 15. 9. 2016, ki ga je (kljub posebnostim v zvezi z dejanskim stanjem v tej zadevi, v kateri gre za spor o obsegu skupnega premoženja razvezanih zakoncev), mogoče uporabiti tudi v obravnavanem individualnem delovnem sporu, čeprav pritožba trdi nasprotno. Zato so pritožbene navedbe v zvezi z navedenimi vprašanji neutemeljene. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno zavrglo predlog za obnovo postopka.

8. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

Datum zadnje spremembe:

25.05.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba U 489/2000
• VDSS Sklep Psp 178/2017
• VDSS Sklep Pdp 409/2018