VDSS sklep Pdp 662/2016

Jedro

Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče ob izdaji sodbe pri odločanju o stroških to dolžno upoštevati. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona stroški sodnega postopka. Po določbi tretjega odstavka istega člena pa o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačen pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. Pri tem ni bistveno, ali so bili dodeljenemu pooblaščencu stranke že izplačani stroški in nagrada v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ali ne. V nobenem primeru namreč sodišče ne sme naložiti toženi stranki, da stroške postopka povrne neposredno tožeči stranki, če ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

- da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 32.500,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila (I. točka izreka) in

- da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti potrebne pravdne stroške v višini 4.642,98 EUR, znesek nakazati na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru, pri A., skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka, vse v roku 15, da ne bo izvršbe (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper II. točko izreka sodbe, to je zoper odločitev o stroških v delu, v katerem je sodišče odločilo, da mora tožena stranka plačati vse tožeči stranki prisojene stroške na TRR Delovnega sodišča v Mariboru, pri A., skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka (petnajstdnevnega) paricijskega roka po tem sklepu do plačila.

Odločitev sodišča, da je dolžna tožena stranka prisojene pravdne stroške nakazati na račun Delovnega sodišča v Mariboru, je napačna. Tožnik je v tem postopku s svojim zahtevkom v celoti uspel. Tožnik opozarja na določilo 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v katerem je določeno, da terjatev stranke (upravičenca do BPP) proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova BPP po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. Drugi odstavek pa določa, da s prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj upravičenca do BPP kot upnika.

Glede na citirano določilo je jasno, da v primeru, ko ima stranka priznano BPP in se stroški zastopanja izplačajo iz proračuna, preide terjatev te stranke proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka na Republiko Slovenijo. Vendar pa skladno s citirano določbo ta terjatev preide na Republiko Slovenijo šele po izplačilu stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči oziroma z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških in to zgolj do višine, ki jo je kot nagrado priznal organ za BPP. Poleg tega pa tudi ni nikakršne potrebe, da bi razpravljajoče sodišče odločalo o prehodu terjatev, kot je to storilo sodišče v konkretnem primeru, saj terjatev na Republiko Slovenijo preide že po samem zakonu.

V individualnem delovnem sporu, kot je tovrstni, bi moralo sodišče odločiti le o medsebojnih razmerjih pravdnih strank in o pravdnih stroških (torej o njihovi višini) v razmerju med pravdnima strankama in ne v razmerju do organa za BPP, ki ni stranka tega postopka.

Proračun Republike Slovenije je bil v konkretnem primeru neopravičeno obogaten za razliko med polnim zneskom priznanih stroškov in dejansko priznanimi in izplačanimi stroški s strani službe za BPP. Doslej je namreč služba BPP izplačala pooblaščenki v korist upravičenca le znesek 937,69 EUR.

Glede na navedeno tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb ZPP ter napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo v stroškovnem delu, to je v II. točki, spremeni tako, da toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka neposredno tožniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus je pokazal, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialno pravno pravilno odločitev o stroških postopka.

5. Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče naložiti toženi stranki, da stroške postopka povrne neposredno tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno odločilo, da je na podlagi prvega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/2001 s spremembami in dopolnitvami – ZBPP) tožena stranka prisojene stroške dolžna nakazati na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru, ker je bila tožeči stranki z odločbo Delovnega sodišča v Masriboru z dne 7. 7. 2011, opr. št. Bpp 287/2011 odobrena brezplačna pravna pomoč in določena odvetnica B.B. iz C..

Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče tudi ob izdaji sodbe pri odločanju o stroških to dolžno upoštevati prav na način, na katerega je to storilo sodišče prve stopnje v obravnavanem individualnem delovnem sporu. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona stroški sodnega postopka. Po določbi tretjega odstavka istega člena pa o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačen pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. Pri tem ni bistveno, ali so bili dodeljenemu pooblaščencu stranke že izplačani stroški in nagrada v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ali ne. V nobenem primeru namreč sodišče ne sme naložiti toženi stranki, da stroške postopka povrne neposredno tožeči stranki, če ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, zato so pritožbene navedbe tožeče stranke s tem v zvezi neutemeljene.

6. Tožeča stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na (neveljavno) določbo 46. člena ZBPP, saj so določbe s takšno vsebino, kot jo povzema pritožba, veljale od 1. 9. 2008 (Ur. l. RS, št. 23/2008) do 4. 4. 2015, od tedaj dalje pa velja spremenjena določba 46. člena ZBPP (Ur. l. RS, št. 19/2005), kot je navedena v prejšnji točki te obrazložitve.

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep v sodbi sodišča prve stopnje.

8. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (165., 154. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

20.04.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 22/2019
• VDSS Sklep Pdp 380/2020
• VDSS Sklep Psp 182/2020