VDSS sodba Pdp 223/2016

Jedro

Tožnik je kršil svoje delovnopravne obveznosti, ker v zamrzovalnico trgovine blaga ni vrnil ob ustrezni temperaturi, kar je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke in običajnim potekom dela. Zato je bil podan razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek: za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 16. 10. 2015; da tožniku delovno razmerje pri toženi ni prenehalo, temveč še traja; da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo na delovno mesto vzdrževalec, mu priznati delovno razmerje za čas trajanja nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do vrnitve nazaj na delo in ga za to obdobje vpisati v matično evidenco pri ZPIZ Slovenije; da je tožena stranka dolžna tožniku za isto obdobje obračunati mesečno nadomestilo plače v znesku 708,67 EUR, od tega zneska plačati predpisane davke in prispevke, tožniku pa izplačati nadomestila plače v neto zneskih z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njen zavrnilni del v I. točki izreka in zoper odločitev, da sam krije svoje stroške postopka v II. točki izreka, se pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe tako, da ugodi tožbenim zahtevkom, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje. Pritožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V zvezi s prvim pisnim opozorilom navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali se je tožnik posvetoval z nadrejenim in tehničnim vodjo. Ni ugotovilo, v kakšnem položaju je bil A.A. do tožnika. Prav tako ni ugotovilo, ali je bila toženi stranki povzročena kakšna škoda. Tožnik tako ni storil kršitve 33., 34. in 36. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti tudi, kako se je pri toženi stranki delo običajno opravljalo, saj je tožnik pojasnil, da se je že v preteklosti barvalo prek nalepk in da tega tožena stranka ni štela za kršitev. Tožnik je v tem sporu trdil, da je bilo delo ustrezno opravljeno in v zvezi s tem predlagal izvedenca sliko-pleskarske stroke. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, zato je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni izvedlo niti dokaza z zaslišanjem osebe, ki je nabavila barvo in organizirala oplesk vrat. Sodba nima razlogov o tem, ali je bil tožnik usposobljen za delo in ali se je vršil kakšen nadzor. V zvezi z drugim pisnim opozorilom navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kakšen podboj je bil vgrajen in ali je bil primeren za vgradnjo, kako se pravilno vgrajuje protipožarna vrata, kakšna so bila navodila tožniku in kakšen nadzor je bil vršen nad njegovim delom. Zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo pritegniti izvedenca gradbene stroke, saj samo nima znanja o tem, kako se pravilno vgradi podboj (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je ta dejstva ugotavljalo le z izpovedjo prič, ki pa nista izvedenca. Zmotno je ugotovilo, da je bila zaradi tožnikovega dela potrebna menjava vrat, saj bi za takšno ugotovitev bilo treba pritegniti izvedenca gradbene stroke. Dokazni postopek tudi ni pokazal, da bi zaradi tožnikovega ravnanja nastala kakšna škoda, kot to izhaja iz opozorila. V zvezi z utemeljenostjo krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi pa navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožnik vedel, da je treba zamrzovalnico ohladiti, preden se vanjo vrne izdelke. Tožnik o delu v zamrzovalnici ni bil poučen in je delal tako, kot je pred tem videl druge. Tudi nadzora nad njegovim delom ni nihče izvajal. Tožena stranka ni podala ustreznih trditev glede izobraževanja, navodil tožniku in nadzora nad njegovim delom. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedi prič ugotovilo dejstva, ki jih tožena stranka ni zatrjevala, je kršilo 7. člen ZPP. Izpodbijana sodba nima razlogov o izpovedi priče B.B., ki je enako kot tožnik izpovedal, da pisnih navodil glede dela z zamrzovalnico ni prejel. Tudi priča C.C. je potrdil, da z dokumentom B10 ni bil seznanjen. Slednji je še izpovedal, da je tožniku šele po dogodku pojasnil, pri kakšni temperaturi je treba blago vrniti v zamrzovalnico. Sodišče prve stopnje je zapisnik o izpovedi te priče vodilo pristransko, saj dela izpovedi ni zapisalo. Izpodbijana sodba tudi nima razlogov o tem, da se konkretna trgovina D. bistveno razlikuje od drugih trgovin D.1, saj je bila razkladna rampa oddaljena približno 8 metrov od vhoda in je bilo treba blago dvigati na tovornjak, da ni bilo zračnega prostora med skladiščem in tovornjakom, da ni bilo ustreznega števila ročnih vozičkov za prevažanje blaga in da so tožniku namesto zaposlenih dali na razpolago študente. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo tožnika. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da niso podane niti uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti tiste, na katere pazi po uradni dolžnosti, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejstva, ki so relevantna za rešitev obravnavanega spora, in nanje pravilno uporabila materialno pravo.

6. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita več bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da sodba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer v zvezi s prvim opozorilom sodišče prve stopnje naj ne bi ugotavljalo, ali je bil tožnik usposobljen za tovrstno delo (tj. pleskanje kovinskih vrat) in ali se je nad njegovim delom izvajal kakšen nadzor; v zvezi z zakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa naj ne bi ugotavljalo, ali se konkretna trgovina D. bistveno razlikuje od drugih trgovin D.1.. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi samega tožnika ugotovilo, da je pri toženi stranki opravljal sliko-pleskarska dela in da je v preteklosti že opravljal dela pleskanja kovinskih vrat, da je torej imel izkušnje s tovrstnim delom. Ali je bil nad tožnikom izvajan kakšen nadzor, pa za ugotovitev, ali je ravnal v skladu z delovnopravnimi obveznostmi, ni relevantno. Prav tako niso relevantne posebnosti konkretne trgovine D., na katere je opozarjal tožnik že pred sodiščem prve stopnje. Za zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč zadostuje, da sodišče prve stopnje ugotovi odpovedni očitek, tj, da je tožnik „manipuliral“ s prehrambenimi artikli v neustreznem toplotnem okolju zamrzovalnice podjetja D., d. o. o., k. d. To dejstvo je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo. Ne glede na to, da tožena stranka v odpovedi navaja, da ji je zaradi ravnanja tožnika nastala škoda, pa ugotovitev le‑te z vidika zakonitosti odpovedi ni pomembna in posledično tudi ne ugotovitev, da je prav ravnanje tožnika povzročilo škodo (v okviru česar bi lahko bila relevantna oddaljenost zamrzovalnice od tovornjaka). Podane niso niti druge pomanjkljivosti sodbe sodišča prve stopnje, zaradi katerih se je ne bi dalo preizkusiti, zato absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

V pritožbi tožnik v zvezi s prvim pisnim opozorilom neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta naj bi bila podana zato, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem osebe, ki je kupila barvo in organizirala oplesk vrat, in ker ni angažiralo izvedenca sliko-pleskarske stroke. Iz pripravljalne vloge tožnika z dne 20. 1. 2016 (list. št. 43) je razvidno, da je tožnik zaslišanje osebe, ki je kupila barvo in organizirala oplesk vrat, predlagal zato, da bi potrdila, da je bila barva primerna za pleskanje vrat. To dejstvo pa v tem sporu ni pomembno, saj tožniku tožena stranka v prvem pisnem opozorilu ne očita izbire neustrezne barve, ampak pleskanje prek neodstranjenih nalepk. Potrebno ni bilo niti angažiranje izvedenca sliko-pleskarske stroke, saj je že sam tožnik (enako pa tudi druge priče) v izpovedi povedal, da pleskanje prek neodstranjenih nalepk ni bilo v skladu s stroko in da je vedel, da bi nalepke moral odstraniti.

Sodišču prve stopnje tožnik tudi očita, da je pristransko sestavilo zapisnik o zaslišanju priče C.C. (v resnici o soočenju med navedeno pričo in tožnikom), do česar naj bi prišlo zato, ker je predsednik senata zapisnik narekoval, namesto da bi se vodil s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev (tj. z zvočnim snemanjem). V skladu s 124. in 125. členom ZPP se lahko predsednik senata odloči, ali bo (on sam ali z njegovim dovoljenjem stranka oziroma njen pooblaščenec) glasno narekoval na zapisnik ali pa bo zapisnik vodil s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev ali ga stenografiral. Če se odloči za narekovanje na zapisnik, imajo stranke v skladu z drugim in četrtim odstavkom 124. člena ZPP pravico prebrati zapisnik oziroma zahtevati, da se jim prebere, in podati ugovor zoper njegovo vsebino, na podlagi katerega se zapisnik nato ustrezno popravi oziroma dopolni ali pa se ugovor zapiše v zapisnik. Tožnik je zoper zapisnik o soočenju med pričo C.C. in tožnikom z dne 21. 1. 2016 ugovarjal, na podlagi česar je bil zapisnik dopolnjen (kot izhaja iz list. št. 38), kar je skladno s 124. členom ZPP. Očitana kršitev določb pravdnega postopka tako ni podana.

Neutemeljen je tudi očitek, da je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga ugotavljalo dejstva, ki jih tožena stranka ni navajala, in s tem kršilo določbo 7. člena ZPP. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo (glej list. št. 18) navedla, da je bil tožniku postopek čiščenja zamrzovalnice poznan in da je prejel tako ustna kot tudi pisna navodila o tem, kdaj se živila lahko vrne v zamrzovalnico. Očitana kršitev tako ni podana.

Očitek, da sodba ne vsebuje razlogov o izpovedi priče B.B., pa predstavlja uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, do česar se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju.

7. Predmet tega individualnega delovnega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, podane tožniku 16. 10. 2015. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu vzdrževalec od 24. 8. 2009, nazadnje po pogodbi o zaposlitvi z dne 16. 6. 2014.

8. Tožena stranka je tožnika pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvim odstavkom 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.) dvakrat pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, in sicer prvič 29. 4. 2015, drugič pa 13. 8. 2015. V prvem pisnem opozorilu je tožniku očitala, da je pri izvedbi opleska kovinskih vrat pri naročniku E. proizvodnja d. o. o. kršil svoje delovnopravne obveznosti, saj so bili opleski vrat izvedeni prek na vratih nameščenih nalepk za obvestila. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da tožnik svojega dela, tj. opleska kovinskih vrat, ni opravil vestno, kvalitetno in strokovno, s čimer je kršil svoje delovnopravne obveznosti. V opozorilu je tožena stranka sicer navedla tudi, da je toženi stranki zaradi tožnikove neustrezne izvedbe dela nastala materialna škoda. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da sodišče prve stopnje tega dejstva ni ugotovilo. Čeprav ugotovitev nastanka škode na utemeljenost opozorila ne vpliva (prvo pisno opozorilo je utemeljeno že zato, ker je bil tožnik neskrben pri izvedbi opleska vrat), je sodišče prve stopnje to dejstvo smiselno ugotovilo s tem, da je ugotovilo, da je naročnik zahteval odpravo napake. Neutemeljen je tudi očitek, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kako se je to delo pri toženi stranki običajno opravljalo. Sam tožnik in tudi priči F.F. in B.B. so vsi povedali, da je treba nalepke z vrat pred pleskanjem odstraniti in da se je na tak način delalo. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da se tožnik ni posvetoval s tehničnim vodjem, saj so te ugotovitve (tudi razmerje med tožnikom in A.A.) vidne iz 14. točke obrazložitve sodbe. Tožnikova pritožba tako v tem delu ni utemeljena.

9. Ker je utemeljeno že prvo pisno opozorilo in s tem podana predpostavka za kasnejšo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na drugo pisno opozorilo, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Na tem mestu pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da iz ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi z drugim pisnim opozorilom ne izhaja, ali tožnik kovinskih vrat ni pravilno vgradil, ker je bil neskrben, in je torej s tem kršil svoje delovnopravne obveznosti, ali pa dela ni bil sposoben opraviti, kar bi kazalo na razlog nesposobnosti(1). Ta pomanjkljivost pa, kot rečeno, na pravilnost sodbe sodišča prve stopnje ne vpliva.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je utemeljena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri je tožena stranka tožniku očitala, da je „manipuliral“ s prehrambenimi izdelki v neustreznem toplotnem okolju zamrzovalnice podjetja D., in sicer so se artikli prelagali pri temperaturi 11°C, ne pa pri temperaturi - 11°C, zaradi česar je D. moral te artikle zavreči, tožena stranka pa je prejela odškodninski zahtevek v višini 2.089,33 EUR. Krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik to delo opravljal že prej (to je potrdil tudi tožnik v izpovedi) in da je vedel, da mora biti zamrzovalnica ohlajena, preden se vanjo vrne izdelke. Na to dejstvo je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo na podlagi tožnikove izpovedi, da je izdelke začasno preložil v ustrezno ohlajen hladilnik, in na podlagi izpovedi priče A.A. (ki je s tožnikom že pred obravnavanim dogodkom opravljal čiščenje zamrzovalnic), da je bila zamrzovalnica hladna tudi, ko so se artikli vračali vanjo. Če tožnik za ustrezno temperaturo ne bi vedel, bi do takšnega dogodka prišlo že prej, vendar ni, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izpovedi prič G.G. in H.H.. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke I.I. ter prič G.G. in H.H. pravilno ugotovilo tudi, da je bil tožnik o pravilnem načinu opravljanja dela čiščenja zamrzovalnic poučen. Tožnik se v zvezi s tem neutemeljeno sklicuje na izpoved priče B.B., ki je izpovedal, da tega dela ni nikoli opravljal sam, in na izpoved priče C.C., ki je izpovedal, da je vedel za ustrezno temperaturo v zamrzovalnici in da je zanjo vedel tudi tožnik. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da je tožnik kršil svoje delovnopravne obveznosti, ker v zamrzovalnico trgovine D. blaga ni vrnil ob ustrezni temperaturi, kar je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke in običajnim potekom dela.

11. Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker delodajalec v sporih o prenehanju delovnega razmerja v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.) krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Tožnik z vložitvijo pritožbe ni zlorabljal svojih procesnih pravic.

------

(1) O razmejitvi med krivdnim razlogom in razlogom nesposobnosti obstaja več judikatov, glej na primer sodbo VSRS opr. št. VIII Ips 234/2014 ali sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1282/2006.

Datum zadnje spremembe:

25.01.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1045/2008
• VDSS sodba in sklep Pdp 1054/2010
• VDSS sodba Pdp 730/2013