<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba in sklep Pdp 385/2016

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.385.2016
Evidenčna številka:VDS0016264
Datum odločbe:17.11.2016
Senat:Marko Hafner (preds.), Valerija Nahtigal Čurman (poroč.), Jelka Zorman Bogunovič
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:prenehanje funkcije - razrešitev s funkcije - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - položajni dodatek - sodno varstvo - procesna predpostavka - zavrženje tožbe - sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin

Jedro

Tožnica je bila predčasno razrešena s funkcije predstojnice oddelka. ZZ v 38. in 42. členu določa neposredno sodno varstvo samo zoper sklepe o razrešitvi direktorja in strokovnega vodje zavoda. Pravdni stranki sta razloge za razrešitev, ob upoštevanju določbe 46. člena Statuta tožene stranke, določili v pogodbi o zaposlitvi. Če je tožnica menila, da jo je delodajalec nezakonito razrešil s funkcije predstojnice oddelka in s tem kršil določilo pogodbe o zaposlitvi oziroma pravice iz delovnega razmerja, je imela tožnica pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi (75. člen Statuta tožene stranke in prvi odstavek 200. člena ZDR-1). Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (drugi odstavek 200. člena ZDR-1). Ker procesna predpostavka za vložitev tožbe po drugem odstavku 200. člena ZDR-1 ni bila izpolnjena, je sodišče prve stopnje tožbo za ugotovitev nezakonitosti sklepa o razrešitvi pravilno zavrglo.

V pogodbi o zaposlitvi je bilo med strankama dogovorjeno, da se sprememba te pogodbe uredi z novo pogodbo o zaposlitvi skladno z 49. členom v povezavi z 31. členom ZDR-1. Tožena stranka je tožnici, po izdanem sklepu o razrešitvi, ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je mogoče postopati po 47. členu ZDR (enako določa 49. člen ZDR-1) in delavcu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto brez predhodne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kolikor delodajalec postopa po 49. členu ZDR-1 se pogodba spremeni oziroma velja nova pogodba le, če na to pristane tudi nasprotna stranka. V primeru sporazumne sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi prejšnje pogodbe ni potrebno še posebej odpovedovati. Tožnica je ohranila zaposlitev pri toženi stranki brez prekinitve delovnega razmerja, saj je podpisala ponujeno pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu zdravnik specialist za nedoločen čas. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se potrdita izpodbijani del sodbe in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe toženi stranki naložilo, da tožnici za čas od 1. 2. 2015 do 19. 2. 2015 obračuna premalo izplačani položajni dodatek v višini 7 % od bruto osnovne plače 3.814,13 EUR ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka sodbe je višji tožbeni zahtevek (za plačilo položajnega dodatka v višini 7 % osnovne plače za čas od 20. 2. 2015 do 18. 6. 2015 ter v višini 12 % osnovne plače za čas od 19. 6. 2015 do 30. 4. 2017 z zakonskimi zamudnimi obrestmi) zavrnilo. V III. točki izreka sodbe je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013 in v IV. točki izreka sodbe odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka. S sklepom je v I. točki izreka zavrglo tožbo za ugotovitev nezakonitosti sklepa o razrešitvi tožnice z dne 4. 2. 2015 s funkcije predstojnice oddelka A., ter v II. točki izreka ustavilo postopek v delu tožbe, ki se nanaša na obračun in izplačilo dodatka za znanstveno stopnjo za čas od 4. 2. 2015 do 30. 4. 2017 v višini 59,74 EUR bruto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Zoper II., III. in IV. točko izreka sodbe in I. točko izreka sklepa se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo predlagane dokaze. Do tožničinih navedb se sodišče ni opredelilo, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je pogodba o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013 prenehala veljati sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 2. 2015. Tega stališča sodišče ni obrazložilo. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se razlogi sodbe glede časa veljavnosti pogodbe o zaposlitvi med seboj nasprotujejo. Po mnenju tožnice je pogodba o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013 prenehala veljati po samem zakonu oziroma na podlagi nezakonitega sklepa o razrešitvi z dne 4. 2. 2015. Tožnica navaja, da se nova pogodba o zaposlitvi uporablja od 6. 2. 2015 dalje, čeprav sta jo pogodbeni stranki podpisali dne 20. 2. 2015. Pogodba o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013 je prenehala veljati s potekom časa oziroma s prenehanjem razloga, za katerega je bila sklenjena, pri čemer se sklicuje na zadevi Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 382/2009 in VIII 271/2004. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica nima sodnega varstva zoper sklep o razrešitvi s funkcije predstojnice oddelka. S tem je poseglo v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ker je pogodba o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013 nezakonito prenehala veljati, je sodišče neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo položajnega dodatka v višini 12 % osnovne plače. Pri tem ni upoštevalo, da tožnica ni več predstojnica izključno zaradi nezakonitega sklepa o razrešitvi in prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tožnica vztraja, da ima neposredno sodno varstvo za plačilo položajnega dodatka. Poudarja, da je bila do položajnega dodatka v višini 12 % upravičena neposredno na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013. Če slednja ne bi prenehala, bi tožnica prejemala sporni položajni dodatek. Zahteva povračilo stroškov postopka s pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del odločbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih zatrjuje tožnica, niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Očitek bistvenih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je neutemeljen. Izpodbijani del odločbe vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in niso v nasprotju sami s sabo, zato jo je mogoče preizkusiti. Prav tako ni nobenega nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Kar tožnica uveljavlja pod tem pritožbenim razlogom, v resnici pomeni uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava glede prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imela tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013 za določen čas, in sicer za opravljanje del na vodstvenem delovnem mestu predstojnice oddelka A. (I. točka pogodbe o zaposlitvi). Na podlagi III. točke pogodbe o zaposlitvi je bilo opravljanje del vodstvenega delovnega mesta vezano na čas trajanja štiriletnega mandata, tj. do 30. 4. 2017, pri čemer sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se tožnico lahko razreši pred iztekom mandata.

7. Tožnica je bila s sklepom predčasno razrešena s funkcije predstojnice oddelka z dnem 4. 2. 2015. Zakon o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl. - ZZ) določa v 38. in 42. členu neposredno sodno varstvo samo zoper sklepe o razrešitvi direktorja in strokovnega vodje zavoda. V obravnavanem primeru pa sta stranki razloge za razrešitev, upoštevaje določbo 46. člena Statuta tožene stranke (priloga A/6), določili v pogodbi o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013. Če je tožnica menila, da jo je delodajalec nezakonito razrešil s funkcije predstojnice oddelka in s tem kršil določilo pogodbe o zaposlitvi oziroma pravice iz delovnega razmerja, bi imela pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi (75. člen Statuta tožene stranke in prvi odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1.) Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (drugi odstavek 200. člena ZDR-1).

8. ZDR-1 torej zahteva od delavca, da v primeru kršitve svoje pravice najprej pisno opozori delodajalca, če pa ta ne izpolni njegove zahteve v določenem roku, delavec pridobi procesno pravico za vložitev tožbe zaradi varstva pravice iz delovnega razmerja. Pisno opozorilo in spoštovanje roka iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1 predstavljajo procesne predpostavke za vložitev tožbe za varstvo delavčeve pravice. Če te niso izpolnjene, kot v obravnavanem primeru, sodišče po predhodnem preizkusu tožbo zavrže, ker je bila tožba vložena prezgodaj - brez predhodne obrnitve delavca na delodajalca, ali prepozno po izteku roka (drugi odstavek 42. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1, 274. člen ZPP). Ker procesna predpostavka za vložitev tožbe po drugem odstavku 200. člena ZDR-1 ni bila izpolnjena, je sodišče prve stopnje tožbo za ugotovitev nezakonitosti sklepa o razrešitvi pravilno zavrglo. Pritožbene navedbe, da je tožnici s tako odločitvijo kršena pravica iz Ustave RS, so glede na obrazloženo neutemeljene. Prav tako ni podana očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi neizvedbe predlaganih dokazov. Izvajanje dokazov, ki jih je predlagala tožnica, zaradi zavrženja tožbe ni bilo potrebno.

9. Pogodba o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013 je bila sklenjena za točno določen čas, in sicer za obdobje štirih let. Tožnica je bila predčasno razrešena dne 5. 2. 2015. Ob razrešitvi tožnice s funkcije predstojnice oddelka, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, še ni potekel. Prav tako pa z razrešitvijo ni prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena (funkcija oziroma vodstveno delovno mesto predstojnika). Tožnica je le nehala izpolnjevati pogoje za to funkcijo oziroma za opravljanje del na vodstvenem delovnem mestu. Delavec, ki je razrešen, za delo ne izpolnjuje več pogojev, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona in zato ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica torej vodstvenih del po pogodbi o zaposlitvi ni mogla več opravljati, ker je bila s funkcije razrešena, pogoj za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi na vodstveno delovno mesto predstojnice oddelka pa je po 41. členu Statuta njeno imenovanje. Opisani razlog je v drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot razlog nesposobnosti. Tožena stranka bi torej lahko v nastali situaciji tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (prim. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 212/2015 z dne 23. 2. 2016). Vendar pa je bilo v XVI. točki pogodbe o zaposlitvi med strankama dogovorjeno, da se sprememba te pogodbe uredi z novo pogodbo o zaposlitvi skladno z 49. členom v povezavi z 31. členom ZDR-1. Tožena stranka je tožnici po izdanem sklepu o razrešitvi ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Vrhovno sodišče RS je že sprejelo stališče (zadeva opr. št. VIII Ips 39/2013 z dne 28. 5. 2013), da je mogoče postopati po 47. členu takrat veljavnega ZDR (enako določa sedaj veljavni 49. člen ZDR-1) in delavcu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto brez predhodne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kolikor delodajalec postopa po 49. členu ZDR-1 se pogodba spremeni oziroma velja nova pogodba le, če na to pristane tudi nasprotna stranka. V primeru sporazumne sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi prejšnje pogodbe ni potrebno še posebej odpovedovati.

10. Tožnica je ohranila zaposlitev pri toženi stranki brez prekinitve delovnega razmerja, saj je dne 20. 2. 2015 podpisala ponujeno pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu zdravnik specialist za nedoločen čas z datumom nastopa dela oziroma začetkom uporabe od 6. 2. 2015 dalje. Stališče, da sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi že sama pomeni prenehanje veljavnosti prejšnje (tretji odstavek 47. člena ZDR oziroma sedaj veljavni 49. člena ZDR-1) izhaja iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 194/2006 z dne 30. 1. 2007. Ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 49. člena ZDR-1 je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe z dne 17. 6. 2013. Zadeve, ki jih tožnica citira iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, pa niso primerljive z obravnavanim primerom.

11. Tožnica v pritožbi vztraja, da je na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013 upravičena do položajnega dodatka do rednega poteka mandata 30. 4. 2017. Ker je pogodba o zaposlitvi z dne 17. 6. 2013 zakonito prenehala veljati s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi, tožnica pa ne opravlja del in nalog predstojnice oddelka, ni upravičena do dodatka v višini 12 % osnovne plače po tej pogodbi oziroma glede na pogoje iz 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl. - ZSPJS).

12. Do drugih obširnih pritožbenih navedb pa se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, saj za odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člen ZPP).

13. Ker niso bili podani pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja tožnica, niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter na podlagi 353. člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

14. Tožnica s pritožbo ni uspela (154. člen ZPP). Zato na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

ZZ člen 38, 42. ZDR-1 člen 31, 49, 200, 200/1. ZDR člen 47, 47/3. ZSPJS člen 24.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.12.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAxMjk3