<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sklep Pdp 1188/2014

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1188.2014
Evidenčna številka:VDS0013745
Datum odločbe:15.01.2015
Senat:Sonja Pucko Furman (preds.), Tatjana Prebil (poroč.), Borut Vukovič
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro

Sodišče ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan. Za podajo zakonite odpovedi ni potrebno, da bi tožena stranka morala poslovati z izgubo.

Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med ostale zaposlene, predstavlja poslovni razlog, zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za samo odpoved. Tožena stranka ni predložila spremenjene organizacije in sistemizacije, le ta pa tudi ni pogoj za zakonitost odpovedi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo kot nezakonito razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 11. 2013 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in ga razporediti na delovno mesto „kontrolor službe zagotavljanja kakovosti II“, mu obračunati in plačati za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi plačo za polni delovni čas v neto znesku, upoštevaje mesečno bruto osnovo 1.297,28 EUR ter mu za to obdobje obračunati in plačati vse prispevke iz naslova pokojninsko-invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva vsakokratnega izplačila plač 18. dne v mesecu do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti potrebne stroške postopka v skupnem znesku 838,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe (III. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana zaradi očitnega nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini prepisa zvočnih posnetkov in med samimi prepisi.

Sodišče prve stopnje je utemeljitev sodbe, da tožena stranka ni dokazala utemeljenih, resnih in prepričljivih razlogov za nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, oprlo na pričanje direktorja, zaslišanega kot stranke, pri čemer je povsem napačno podana interpretacija navedb zaslišanega direktorja, kot to izhaja iz prepisa zvočnega zapisa. Na postavljeno vprašanje o datumu odpovedi, je direktor odgovoril, da je bila odločitev sprejeta v novembru 2013. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zapisalo, da „iz izpovedbe direktorja izhaja, da je bil že na začetku leta 2013 sprejet sklep, da se bo dala odpoved. Kot je razvidno iz zvočnega zapisa zaslišanja direktorja, ki je poskušal sodišču pojasniti način odločanja sprememb pri toženi stranki, je tudi zaradi netočnosti strokovnih izrazov v prevodu, privedel do nerazumevanja direktorjeve izjave. Tudi zapis direktorjeve izjave v obrazložitvi sodbe v smislu doseženega celotnega prometa je napačen, glede na izjavo direktorja. Ker je sodišče ocenilo, da je izpoved direktorja tožene stranke odločilna, predstavlja napačno navajanje in interpretacija izjave zaslišanega direktorja in temeljenje sodbe na napačnih navedbah, bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Podobno kot so napačno interpretirane izjave direktorja, velja tudi za izjave priče A. A., ki je izpovedal, da je prišel na delo k toženi stranki v začetku leta 2013 in da je bila njegova naloga poenostavitev procesov v kontroli kvalitete, in povsem jasno pojasnila, da ni smisel v zagotavljanju kvalitetne kontrole ampak v zagotavljanju kvalitetne proizvodnje (kar se nanaša na navedbo sodišča o „popolnem leporečju„). Tožena stranka trdi, da so organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja v avtonomni sferi delodajalca in predstavljajo zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V okviru spora o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko sodišče preverja le, ali niso spremembe v organizaciji družbe morda le navidezne. O vrsti in načinu izvedene spremembe je tožena stranka podrobno pojasnila in opredelila spremembo, zato je jasno, da je do spremembe prišlo in da ni bila le navidezna. Navedba sodišča, da tožena stranka ni izkazala ekonomskih razlogov, ker se je promet tožene stranke občutno povečal in s tem njen prihodek, ni razlog za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj lahko delodajalec izvede racionalizacijo tudi v primeru, da ne gre za slabe poslovne rezultate. Iz navedb tožene stranke in izpovedi direktorja in priče je podrobno podan vpogled v postopek spreminjanja določenih procesov dela in organizacije pri toženi stranki. Poudarja, da je zmanjšala število zaposlenih za enega, to je tožnika, ker je ocenila, da se je obseg dela v oddelku zmanjšal zaradi prerazporeditve del na druge izvajalce, v posledici drugačne organizacije dela in poenostavitve delovnih procesov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Predmet izpodbijane sodbe je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila dana tožniku s strani tožene stranke 18. 11. 2013. Pravno podlago predstavlja 89. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), ki določa, da so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (1. alineja 89. člena ZDR-1). Delodajalec lahko odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prvega odstavka, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „kontrolor službe zagotavljanja kakovosti II“. Iz obrazložitve odpovedi izhaja, da je tožena stranka izvedla v oddelku za zagotavljanje kakovosti reorganizacijo dela, zaradi spremenjene strukture produktov in posodobitve tehnoloških in proizvodnih procesov.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Ugotovilo je, da ekonomski razlogi niso izkazani, kakor tudi ne organizacijski razlogi, ker tožena stranka ni izvedla reorganizacije oddelka kakovosti in ni predložila spremenjene organizacije in sistemizacije. Izkazani tudi niso tehnološki razlogi, ker ni dokazala katere tehnološke spremembe in kje jih je izvedla in v čem so vplivale na zmanjšanje števila zaposlenih v oddelku za kakovost. Zato je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Sodišče v sodnem postopku presoja odpovedni razlog, ki ga navede delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodišče ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan. Za podajo zakonite odpovedi ni potrebno, da bi tožena stranka morala poslovati z izgubo. Tožena stranka je v odpovedi navedla, da je bila v oddelku za zagotavljanje kakovosti izvedena reorganizacija dela, zaradi spremenjene strukture produktov in posodobitve tehnoloških in proizvodnih procesov ter da se je izkazalo, da je proces zagotavljanja kakovosti možno opraviti z manjšim številom izvajalcev. O tem, kaj je bilo podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje zaslišalo direktorja tožene stranke B.B.. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da je utemeljitev sodbe oprlo na pričanje direktorja, pri čemer pa naj bi bila povsem napačno podana interpretacija izpovedb zaslišanega direktorja, kot izhaja iz prepisa zvočnega posnetka. Tožena stranka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb postopka. Kot izhaja iz listin v spisu je tožena stranka očitno šele po prejemu sodbe sodišča prve stopnje prejela prepis zvočnega posnetka zaslišanja direktorja tožene stranke, tožnika in priče. Tožena stranka ne ugovarja samemu prepisu zvočnega posnetka, temveč napačni interpretaciji izpovedbe direktorja in priče.

Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Navaja, da je zmotno presodilo izpovedi direktorja B. B. in priče A. A. ter da bi moralo na podlagi izvedenih dokazov ugotoviti, da je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med ostale zaposlene predstavlja poslovni razlog, zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za samo odpoved. Tožena stranka ni predložila spremenjene organizacije in sistemizacije, le ta pa tudi ni pogoj za zakonitost odpovedi. Sodišče prve stopnje je zaključek o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi temeljilo na izpovedi direktorja tožene stranke, da je bila sprejeta odločitev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi že na začetku leta 2013, sama odpoved pa je bila podana novembra 2013. Navedeno ne izhaja iz izpovedi direktorja tožene stranke, kakor tudi ne iz izpovedi priče A. A..

Dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da niso izkazani ekonomski, strukturni, organizacijski in tehnološki razlogi je najmanj preuranjen Pritožbeno sodišče ugotavlja, da na podlagi izvedenih dokazov takšen zaključek glede ugotovitve dejanskega stanja kot ga je napravilo sodišče prve stopnje, ne izhaja.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče po določbi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, da se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje glede na navedeno ponovno oceniti vse izvedene dokaze, zlasti z dodatnim zaslišanjem direktorja tožene stranke. Nato naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o tožbenem zahtevku.


Zveza:

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzgzMDg2