VDSS sodba Psp 40/2012

Jedro

Za priznanje pravice do Zoisove štipendije bi tožnik poleg pogoja o zahtevani povprečni oceni v zaključnem razredu osnovne šole moral izpolnjevati tudi drugi pogoj, to je, da bi bil identificiran kot nadarjen učenec skladno s Konceptom: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Odpravita se odločba tožene stranke pod št. ... z dne 30. 6. 2011 in odločba Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije št. ... z dne 21. 12. 2010.

2. Tožeči stranki M.M. se dodeli Zoisova štipendija za izobraževanje na Gimnaziji ..., program gimnazija, od 1. 9. 2010 do zaključka navedenega izobraževalnega programa.

3. Tožeči stranki M.M. se odmeri Zoisova štipendija za šolsko leto 2010/2011 v višini 102,23 EUR mesečno od 1. 9. 2010. Tožena stranka je dolžna v roku osmih dni od dneva pravnomočnosti sodbe tožeči stranki izplačati zapadle in neizplačane zneske mesečnih štipendij v skupnem znesku 1.226,76 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, na ta znesek od 18. 7. 2011 do plačila.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v roku osmih dni od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila.“

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik po zakoniti zastopnici zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je toženec v postopku za dodelitev Zoisove štipendije njegovo vlogo zavrnil, ker je štel, da dokazilo o odkriti nadarjenosti Osnovne šole ... z dne 9. 9. 2010 ni ustrezna listina za priznanje štipendije. Tožnik je tekom sodnega postopka zatrjeval in dokazoval, da noben predpis ne določa, da se mora test sposobnosti in test ustvarjalnosti, ki sta podlagi za identifikacijo nadarjenosti, opraviti izključno na osnovi šoli, ki jo učenec obiskuje. Trdil je, da v kolikor je opravil teste, ki so predvideni po Konceptu: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, na zunanji instituciji, kateremu toženec v postopku ni odrekal pravice in strokovnosti izvedbe testov, to nikakor ne more zmanjševati teže in pomena uspešno opravljenih testov in njihovega upoštevanja za identifikacijo. Sodišče prve stopnje z napadeno sodbo ni oporekalo navedenim pravnim naziranjem. Ugotovilo je celo, da ni sporno, da tožnik izpolnjuje splošne pogoje za pridobitev Zoisove štipendije in da je imel odlično povprečno oceno v zaključnem razredu osnovne šole, vendar je zaključilo, da tožnik ni bil identificiran kot nadarjen učenec skladno z določilom 24. člena Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/2007, v nadaljevanju ZŠtip). Do takšnega zaključka je sodišče prišlo na podlagi šolske psihologinje M.V., česar pa njena izjava ne omogoča. Tako priča kot tudi sodišče prve stopnje, ne razlikujeta posameznih stopenj, po katerih poteka odkrivanje nadarjenih učencev. Iz Koncepta izhaja, da delo odkrivanja nadarjenih učencev poteka po treh stopnjah: 1. evidentiranje, 2. identifikacija in 3. seznanitev in mnenje staršev, kot zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih učencev. Navaja, da je bil tožnik evidentiran kot nadarjen učenec, saj je to potrdila osnovna šola v dopisu pod št. … z dne 1. 10. 2010, nikoli pa starši niso odklonili identifikacije. S tem, ko je tožnik opravil teste, identifikacija ni bila opravljena v šoli, ampak izvedena na zunanji instituciji. Iz Koncepta: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni šoli je razvidno, da identifikacija zajema test sposobnosti in test ustvarjalnosti, katerega pa je tožnik opravil pri zunanji instituciji. Zaslišana priča mag. T.B. je potrdila, da ima ta institucija ustrezne strokovnjake in da je preizkus splošne intelektualne sposobnosti z reševanjem Ravnovih standardnih progresivnih matric plus ustrezen test, ustrezen test pa je tudi preizkus ustvarjalnosti s Torranceovim testom. Prav te teste je opravil tožnik in to z nadpovprečnim rezultatom. S tem je bil identificiran kot nadarjen učenec, le da se identifikacija ni opravila na osnovni šoli, temveč na zunanji instituciji. Do takšnega zaključka bi moralo priti tudi sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov. Sklicuje se na predlog priče, da v kolikor je bil učenec evidentiran kot nadarjen v šoli, nato pa prinesel potrdilo o nadarjenosti zunanje institucije, se to lahko upošteva. Na podlagi vsega tega je osnovna šola tudi izdala dokazilo o odkriti nadarjenosti dne 9. 9. 2010. Meni, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da tožnik ni bil identificiran kot nadarjen učenec. Tožnik je predložil v postopku za pridobitev Zoisove štipendije potrdilo, kakršno mu je izdala osnovna šola. Na potrdilu piše, da je izdana v skladu z določbo 24. člena ZŠtip. Zato predstavlja javno listino, izdano v mejah pristojnosti osnovne šole, kar priznava tudi sodišče. Pri tem je potrebno upoštevati, da toženec pred sodiščem ni zatrjeval niti dokazoval, da dokazilo osnovne šole 9. 9. 2010 ni veljavno, ker M.M. naj ne bi bil potrjen kot nadarjen učenec na oddelčni seji učiteljskega zbora, pač pa zato, ker ni bil identificiran na šoli, temveč na zunanji instituciji. Ker je dokazilo osnovne šole z dne 9. 9. 2010 potrjevalo, da je bil tožnik identificiran kot nadarjen učenec, tožnik niti ni mogel predvidevati, da ugotovitev iz dokazila ni bila sprejeta še na razrednem učiteljskem zboru, toliko bolj, ker dokazilo nosi podpis razrednika in ravnatelja šole. Zato sodba sodišča prve stopnje predstavlja sodbo presenečenja. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je oprlo sodbo na dejansko stanje, ki ni bilo predmet zatrjevanj toženca v sodnem postopku in niti ni bilo razlog za zavrnitev dodelitve Zoisove štipendije v postopku pred javnim skladom in tožencem, je onemogočilo tožniku pravico do učinkovitega sodnega varstva njegovih pravic. Naziranja, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje tožnik ni mogel predvideti, saj niti ZŠtip in niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Ur. l. RS, št. 45/2009, v nadaljevanju pravilnik) nikjer izrecno ne določata med zahtevami, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, zahtevo, da so potrjeni kot nadarjeni učenci na oddelčnem učiteljskem zboru. Ob vsem navedenem sodišče ni upoštevalo, da tožnik nima nobenega vpliva na izdajanje potrdil, niti na njihovo vsebino. Ob tem, ko je bil evidentiran za nadarjenega učenca, obenem pa tudi opravil vse teste za identifikacijo, je upravičeno pričakoval, da bo obravnavan v skladu s Konceptom. In če je osnovna šola izdala dokazilo brez navedbe, na katerem učiteljskem zboru je bil tožnik obravnavan, tožnik zaradi pomanjkljivih ravnanj organov v postopku ne more odgovarjati, niti ne more zaradi tega trpeti njegova pravica do pravnega varstva, še zlasti, ker je na dokazilu zapisano, da je izdano v skladu s 24. členu ZŠtip. Meni, da je bilo zaradi postopanja sodišča prve stopnje dejansko stanje ne le zmotno, temveč tudi nepopolno ugotovljeno.

V odgovoru na pritožbo toženec odgovarja, da je bila javna listina in sicer dokazilo o odkriti nadarjenosti, ki ga je izdala Osnovna šola ... dne 9. 9. 2010 nepravilno sestavljeno, saj ni vsebovalo vseh zahtevanih podatkov. V omenjeni listini ni zahtevanega zapisa o oddelčni seji in datumu le-te. Brez omenjenega dokazila pa tožnik v postopku ni predložil popolnega dokazila o identifikaciji. Ne strinja se s pritožbenimi navedbami o sodbi presenečenja. Toženec se je namreč v odgovoru na tožbo skliceval na dejanske in pravne razloge in navedbe iz izpodbijane dokončne odločbe, med katerimi pa so tudi navedbe, da dokazilo ni vsebovalo vseh zahtevanih podatkov. Poleg tega toženec v odgovoru na pritožbo opozarja, da je bila omenjena vloga oddana šele po poteku roka iz javnega poziva za oddajo vlog, ki je bil 8. 9. 2010, tožnik pa je omenjeno vlogo dal šele 13. 9. 2010, datirano z dnem 9. 9. 2010. Navedbe pritožnika, da mu napaka šole ne more iti v škodo in da se je zanesel na pravilnost dokazila, pa so v tem postopku brezpredmetne.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tem sporu v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 30. 6. 2011 in prvostopne odločbe Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije št. ... z dne 21. 12. 2010, s katero je zavrnil tožnikovo zahtevo za dodelitev Zoisove štipendije z obrazložitvijo, da stranka M.M., sedaj tožnik, ni bil identificiran kot nadarjen učenec v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli in da tudi dokazili o dosežkih ne štejejo kot izjemni v skladu z ZŠtip. Takšno odločitev je toženec z dokončno odločbo z dne 30. 6. 2011 potrdil in zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper citirano prvostopno odločbo z dne 21. 12. 2010. Enako kot prvostopni organ je zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev Zoisove štipendije, ker ni bil v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec.

Takšni odločbi je sodišče prve stopnje štelo za pravilni in zakoniti in je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek. S tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče.

Pravna podlaga za odločanje v sporni zadevi je ZŠtip. Ta v 24. členu določa, da Zoisovo štipendijo pridobi lahko dijak ali študent, ki izpolnjuje splošne pogoje po tem zakonu in ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter je bil v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec ali je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.

V citirani določbi sta torej določena dva pogoja, ki morata za pridobitev Zoisove štipendije biti izpolnjena kumulativno in sicer splošni pogoj o zahtevani povprečni oceni v zaključnem razredu osnovne šole, kot drugi pogoj pa je izrecno določeno, da je bil dijak v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec. Pri Konceptu ne gre zgolj za testiranje učencev oziroma dijakov, ampak gre za proces, v katerem se nadarjeni učenci tekoče spremljajo v daljšem obdobju. V ta proces, ki vključuje evidentiranje, identifikacijo ter seznanitev in mnenje staršev (skupaj tri stopnje), so vključeni vsi pedagoški delavci. Tudi pri identifikaciji kot posamezni stopnji, ne gre le za opravljanje testov sposobnosti in ustvarjalnosti, pač pa za poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev, ki vključuje še ocene učiteljev s pomočjo posebnega ocenjevalnega pripomočka. Zato pri tožniku, ki je opravil testiranje na zunanji instituciji ni mogoče zaključiti, da je bil na tej instituciji evidentiran kot nadarjen učenec v skladu s Konceptom.

Glede na metodološko nedorečenost odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, je delovna skupina izdelala svoj model odkrivanja nadarjenih učencev (Koncept). Model, način in postopek za ocenjevanje ter spremljanje nadarjenih učencev, velja za vse enak in ni mogoče mimo določenega postopka, pa čeprav so testi za ugotavljanje določenih sposobnosti povsem primerljivi ali celo enaki, doseči identifikacijo v smislu Koncepta, ki je kot pogoj izrecno določen v 24. členu ZŠtip, zgolj z opravljenimi testi. V zvezi s to določbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik izpolnjuje splošni pogoj, saj je imel odlično oceno v zaključnem razredu osnovne šole, ne izpolnjuje pa drugega pogoja, ker ni bil identificiran kot nadarjen učenec skladu z določbo 24. člena zakona, vendar do take ugotovitve ni prišlo samo na podlagi izpovedi priče M.V., kot zmotno meni pritožba.

Sodišče prve stopnje je dokazilo o odkriti nadarjenosti, ki ga je izdala Osnovna šola ... 9.9. 2010, štelo, da ima naravo listine po 1. odstavku 169. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) in da je skladno s 1. odstavkom 171. člena tega zakona dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma v kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena. Takšno dokazovanje o resničnosti podatkov in pravilni sestavi listine, je štelo poizvedbe Javnega sklada pri osnovi šoli. Vendar je zmotno za relevantno s primerjavo obrazca, objavljenega na internetu in obrazca, ki ga je posredovala osnovna šola, štelo zapis po oddelčni seji in datumu le-te, kjer naj bi bil tožnik identificiran kot nadarjen učenec.

Relevantno je namreč potrdilo osnovne šole, da je bil tožnik v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, identificiran kot nadarjen učenec in da se dokazilo izdaja v skladu s 24. členom zakona, ne pa to, da ni zapisa, na kateri oddelčni seji je bil tožnik identificiran kot nadarjen učenec. Dokazovanje ali so resnični podatki, ki jih vsebuje dokazilo osnovne šole z dne 9. 9. 2010, se nanaša na vprašanje, ali je bil tožnik v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, identificiran kot nadarjen učenec.

Skladno s 4. členom Pravilnika mora prva vloga za Zoisovo štipendijo vsebovati dokazilo o šolskem uspehu in dokazilo o nadarjenosti – za dijake. V tretjem odstavku citirane določbe pravilnika je določeno, da kot dokazilo o šolskem uspehu šteje spričevalo, iz katerega morajo biti razvidne ocene vseh predmetov zaključnega razreda osnovne šole oziroma preteklega šolskega leta. Kakšno naj bi bilo dokazilo o nadarjenosti, pa v pravilniku ni določeno, ampak je zapisano le v Konceptu, da se ugotovitev o tem, da je učenec nadarjen, sprejme na sestanku razrednega učiteljskega zbora. Po stališču pritožbenega sodišča je toženec na podlagi pojasnila osnovne šole št. ... z dne 1. 10. 2010 pravilno zaključil, da se naknadno izdano dokazilo o odkriti nadarjenosti izven Koncepta, ne upošteva kot dokazilo o odkriti nadarjenosti, ne pa zato, ker ni bila ugotovitev o tožnikovi nadarjenosti, sprejeta na oddelčni seji. Razlogi navedeni v obeh odločbah, so odločilni ne pa drugi, kot npr., da gre za neustrezno listino in da dokazilo ni bilo izdano v mejah pristojnosti osnovne šole.

Z ničemer tudi ni bil zmanjšan pomen in teža uspešno opravljenih testov, pač pa je bilo v sodnem in enako v predsodnem postopku ugotovljeno le-to, da tožnik ni bil skladno s Konceptom identificiran kot nadarjen učenec. V obravnavanem primeru glede na stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, ni mogoče govoriti o sodbi presenečenja, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljilo s tem, da tožnik ni bil identificiran kot nadarjen učenec skladno z določilom 24. člena zakona. Neutemeljeno se nadalje pritožba sklicuje tudi na to, da tožnik zaradi pomanjkljivih navedb organa ne more odgovarjati, še posebej, ker je v potrdilu zapisano, da je izdano v skladu s 24. členom ZŠtip. Naloga sodišča je, da v okviru sodnega postopka vsebinsko presodi izpolnjevanje pogojev za dodelitev štipendije skladno z ZŠtip in pravilnikom.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

31.07.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 63/2012
• VDSS sodba Psp 64/2012
• VDSS sodba, Psp 204/2010