zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

najpogostejša vprašanja strank

  

1. Kdo lahko vloži tožbo v upravnem sporu?

Tožnik je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.

 

Pravne osebe zastopajo njihovi zakoniti zastopniki. Kdo je zakoniti zastopnik, je razvidno iz zakonov, ki urejajo položaj posameznih pravnih oseb in iz sodnega registra. Gospodarsko družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. Družbo z omejeno odgovornostjo tako zastopa poslovodja, delniško družbo zastopa uprava ali upravni odbor, družbo z neomejeno odgovornostjo zastopa vsak družbenik, zavod zastopa direktor zavoda, univerzo pa zastopa rektor. Tožnik je lahko tudi društvo, vpisano v register društev v skladu z Zakonom o društvih (ZDru-1), zastopa pa ga oseba, ki je določena s temeljnim aktom – praviloma je to predsednik društva.

 

2. Kje in kako vložiti tožbo?

Tožba se vloži v pisni obliki neposredno pri sodišču v času uradnih ur ali po pošti v dveh izvodih. Tožbe ni mogoče vložiti po elektronski pošti.

 

3. Rok za vložitev tožbe

Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek pred upravnimi organi. To pomeni v 30 dneh od vročitve odločbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi, če je bila pritožba zoper odločbo organa prve stopnje dopustna oziroma od vročitve odločbe organa, zoper katero ni možno vložiti pritožbe v upravnem postopku.

 

4. Tek rokov med sodnimi počitnicami

Med sodnimi počitnicami od 15. 7. do vključno 15. 8. procesni roki ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Prav tako se v tem obdobju ne vročajo sodna pisanja strankam. Kot nujne zadeve se med drugim štejejo: izdaja začasne odredbe, odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči, omejitvah gibanja, azilnih zadevah...

 

5. Kaj mora vsebovati vsaka tožba?

Obvezne sestavine tožbe so:

  • ime in priimek ter prebivališče oz. sedež tožeče stranke

  • naziv tožene stranke

  • upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, ki ga je treba v izvirniku, prepisu ali kopiji tudi priložiti tožbi

  • razloge, zakaj tožite

  • predlog, kako in v čem naj se upravni akt odpravi.

Tožba mora biti tudi lastnoročno podpisana.

 

6. Akt, ki se izpodbija v upravnem sporu

Pred Upravnim sodiščem RS se izpodbija dokončni upravni akt, s katerim je bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je praviloma odločba oziroma sklep prvostopenjskega organa, razen v primeru, če drugostopenjski organ pritožbi ugodi in sam odloči o tožnikovem zahtevku. V tem primeru se izpodbija odločba organa druge stopnje. Če gre za enostopenjski upravni postopek (kar pomeni, da pritožba zoper odločbo, ki jo izda upravni organ, ni dovoljena), se izpodbija neposredno akt, ki ga je organ izdal v tem postopku. Praviloma je že v pravnem pouku upravne odločbe navedeno, zoper kateri akt se lahko vloži tožba v upravnem sporu.

 

7. Plačilo sodne takse

 

Ob vložitvi tožbe je treba plačati sodno takso v znesku 148,00 EUR, v sporih v socialnih zadevah pa takso v znesku 41,00 EUR. Če stranka meni, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje oziroma preživljanje njene družine, lahko prosi za (delno) oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. V skladu z določbami 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vsebovati tam navedene podatke in izjave. Za namen posredovanja teh podatkov in izjav lahko stranka izpolni obrazecPriloga k predlogu za oprostitev – odlog – obročno plačilo sodne takse (navodila za izpolnjevanje tega obrazca). Predlog lahko tožnik priloži tožbi oziroma predloži sodišču najkasneje v 15-ih dneh po vročitvi plačilnega naloga, ki mu ga je izdalo sodišče.

 

8. Ali je treba tožbo vložiti po odvetniku?

Ne, stranka lahko tožbo vloži sama. Če pa jo v postopku zastopa pooblaščenec, je to lahko le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. V tem primeru mora stranka tožbi priložiti pooblastilo, ki ga lastnoročno podpiše.

 

9. Brezplačna pravna pomoč

Pri Upravnem sodišču RS deluje tudi Služba za brezplačno pravno pomoč. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (dalje BPP) se vloži neposredno pri sodišču v času uradnih ur ali pošlje po pošti. Prošnjo je treba oddati na posebnem obrazcu (obrazec BPP št. 1 in Navodilo za izpolnjevanje obrazca).

 

Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se lahko BPP dodeli prosilcu, če sta hkrati izpolnjena tako finančni kot vsebinski pogoj. Pri presoji upravičenosti do BPP se upošteva dohodek na družinskega člana, ki ne sme presegati meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, kot nadaljnji pogoj pa se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj.

 

Upravičenec mora pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena, vse do dokončnega obračuna stroškov pa mora strokovno službo za brezplačno pravno pomoč obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP. Neupravičeno prejeto BPP je prosilec dolžan vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Prav tako je prosilec, ki je uspel v postopku in je pridobil premoženje oziroma dohodke (z izjemo preživnine in odškodnine za izgubljeno preživljanje), dolžan vrniti razliko med stroški, ki so bili izplačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.

 

10. Informacije javnega značaja

Skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 do 19/15 - odl. US) je vsakomur zagotovljen prost dostop do informacij, ki izvirajo iz delovnega področja sodišča, pri čemer prosilcu ni treba izkazovati pravnega interesa, s čimer je uresničen temeljni namen zakona, to je spoštovanje načela odprtosti delovanja javnih organov.

Pisna zahteva prosilca mora vsebovati: navedbo organa, kateremu se pošilja zahteva, osebno ime prosilca, firmo ali ime pravne osebe ter točen naslov prosilca. V zahtevi je treba natančno opredeliti informacijo, s katero se prosilec želi seznaniti in pa način oziroma obliko pridobitve te informacije: npr. pridobitev fotokopije dokumenta, prepisa v elektronski ali fizični obliki ali morda zahtevo za vpogled v dokumente.

Uradna oseba, pooblaščena za posredovanje informacij javnega značaja, mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve. V primeru, da informacija, ki je posredovana prosilcu, vsebuje osebne podatke, je treba te vselej izbrisati in prosilcu, skupaj z zahtevano informacijo, posredovati še odločbo o delnem dostopu.

Največkrat je posredovanje informacij prosilcem brezplačno, če pa gre za posredovanje informacij, ki pomenijo znaten materialni strošek (npr.: kopiranje, tiskanje in drugo), se lahko prosilcu na podlagi stroškovnika naloži obveznost plačila obračunanih materialnih stroškov.

 

 

Popravljalec zakonov je praksa.
Legum correctur usus.