<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

sodba U 46/2001

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2001:U.46.2001
Evidenčna številka:UL0000831
Datum odločbe:20.02.2001
Področje:denacionalizacija
Institut:denacionalizacija zemljišča

Jedro

Glede na 68. člen Ustave Republike Slovenije tujci še ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji. Po mnenju sodišča je pravilno tudi stališče tožene stranke, da upoštevanja veljavnih prepovedi pridobitve lastninske pravice ne izključuje dejstvo, da je AA umrla leta 1985, torej pred uveljavitvijo ZDen. Sodišče se ne strinja z mnenjem tožeče stranke, ki ustavno prepoved povezuje s tretjim odstavkom 16. člena ZDen, in meni, da velja le v primeru, če je upravičenec ob izdaji odločbe o denacionalizaciji tuj državljan, vendar pa tedaj še živ.

 

Izrek

Tožba se zavrne.

 

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper dopolnilno odločbo Upravne enote A z dne 23. 2. 2000, s katero je prvostopni organ odločil, da je Slovenski odškodninski sklad (zdaj Slovenska odškodninska družba d.d., v nadaljevanju: SOD) dolžan, za v izreku določbe naštete nepremičnine, ki so bile podržavljene AA, plačati odškodnino v višini 9.333,5 DEM v obliki obveznic SOD, in obveznice za račun upravičenke AA izročiti skrbniku za poseben primer BB v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe. Tožena stranka ugotavlja, da je bilo AA, ki je bila od 28. 8. 1945 do 12. 12. 1955 državljanka LR Slovenije in FLR Jugoslavije, ob smrti dne 14. 6. 1985 pa tuja državljanka, premoženje podržavljeno z odločbo Okrajne zaplembne komisije v B z dne 3. 9. 1945. Po določbi prvega odstavka 9. člena zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki je za odločanje v tej zadevi relevantna, je imenovana denacionalizacijska upravičenka, ker pa je bila ob smrti tuja državljanka, je glede na tretji odstavek 6. člena ZDen upravičena do denacionalizacije v obliki odškodnine. Po 68. členu Ustave RS namreč lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah le pod pogoji, ki jih določa zakon, ali če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor RS, ob pogoju vzajemnosti. Imenovani pa tega ne omogoča niti Priloga XIII Pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, po kateri lahko državljani držav članic Evropske unije pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi pravnega posla, ne pa z odločbo državnega organa, kar je odločba o denacionalizaciji. Tožena stranka je zavrnila pritožbene ugovore, da v obravnavnem primeru te omejitve ne morejo veljati, ker je upravičenka mrtva, in s sklicevanjem na 67. člen ZDen pojasnila, da se obstoj navedene ovire presoja glede na upravičenca, in če je bil ta ob izdaji denacionalizacijske odločbe tujec, vrnitev premoženja v naravi ne pride v poštev.

Tožeča stranka izpodbija odločbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Vztraja pri svojem stališču, da državljanstvo upravičenke v času njene smrti leta 1985 ni razlog, da ji nepremičnin ne bi bilo možno vrniti v naravi. Meni, da se določba tretjega odstavka 16. člena ZDen in z njo v zvezi ustavna omejitev pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah uporablja v primeru, če je upravičena oseba ob izdaji odločbe tuj državljan, vendar še živ. Če pa je oseba umrla pred uveljavitvijo ZDen, pa njeno državljanstvo v času smrti ne more biti odločilen pogoj za odločitev o obliki vrnitve. V tem primeru pride do pridobitve premoženja na podlagi dedovanja. Če je upravičenec mrtev, se premoženje sicer formalno vrne na njegovo ime, dejansko pa ga pridobijo šele njegovi dediči z dedovanjem. V tem primeru je treba upoštevati določbo drugega odstavka 16. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, da tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na območju RS na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti. Tožeča stranka predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje oziroma v zadevi samo odloči.

Tožena stranka v odgovorih na tožbo prereka tožbene trditve iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in predlaga zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom v tem postopku, BB, v odgovoru na tožbo meni, da sta oba upravna organa pravilno odločila.

Zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v postopku

Tožba ni utemeljena.

Ugotovitve tožene stranke, da je bilo AA premoženje podržavljeno z odločbo Okrajne zaplembne komisije v B z dne 3. 9. 1945, in da se je od 28. 8. 1945 do 12. 12. 1955, ko ji je državljanstvo prenehalo zaradi odpusta, štela za državljansko LR Slovenije in FLR Jugoslavije, so potrjene z listinami v predloženih upravnih spisih. Med strankami ni sporno, da je bila imenovana, ki je umrla 14. 6. 1985 v C, Nemčija, ob smrti tuja državljanka, in da ima status denacionalizacijske upravičenke po prvem odstavku 9. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92-odločba US, 13/93-odločba US, 31/93, 24/95-odločba US, 20/97-odločba US, 23/97-odločba US, 65/98, 76/98-odločba US, 66/00, 66/00-obv. razl. in 11/01-odločba US). Sporna pa je uporaba tretjega odstavka 6. člena ZDen, ki glede izključitev in omejitev pri pridobivanju lastninske pravice odkazuje na veljavne zakone, kar je v obravnavanem primeru glede na državljanski status upravičenke ob njeni smrti pomeni upoštevanje ureditve pridobivanja lastninske pravice tujcev na nepremičninah.

Tožeča stranka ne nasprotuje pojasnilu tožene stranke, da glede na 68. člen Ustave Republike Slovenije tujci še ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji. Po mnenju sodišča pa je pravilno tudi stališče tožene stranke, da upoštevanja veljavnih prepovedi pridobitve lastninske pravice ne izključuje dejstvo, da je AA umrla leta 1985, torej pred uveljavitvijo ZDen. Sodišče se ne strinja z mnenjem tožeče stranke, ki ustavno prepoved povezuje s tretjim odstavkom 16. člena ZDen, in meni, da velja le v primeru, če je upravičenec ob izdaji odločbe o denacionalizaciji tuj državljan, vendar pa tedaj še živ.

Denacionalizacija je vrnitev podržavljenega premoženja (2. člen ZDen), ki vedno pomeni vrnitev lastninske pravice (prvi odstavek 16. člena ZDen). Upravičenec do denacionalizacije je tisti, ki mu je bilo premoženje podržavljeno, torej prejšnji lastnik (3. člen ZDen). Odločba o podržavljenju se glasi na ime upravičenca - prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja, tudi če je že pokojni in so zahtevo za denacionalizacijo vložili njegovi pravni nasledniki (67. člen ZDen). V nasprotju s temi določbami je zato tožnikovo mnenje, da je v primeru, ko je upravičenec mrtev, dejansko dobijo premoženje šele njegovi dediči z dedovanjem. Dediči se v denacionalizacijskem postopku sploh ne ugotavljajo. Ugotovijo se v zapuščinskem postopku, v katerem se odloča o dedovanju v denacionalizaciji vrnjenega premoženja. V zvezi z dedovanjem vsebuje ZDen le tiste določbe, ki so o tem specifične v razmerju do zakona o dedovanju. To pa je glede na obravnavani primer le prehod po denacionalizacijskem upravičencu podedovanega premoženja na dediče (drugi odstavek 78. člena ZDen). Tožnikovo stališče, da je tuje državljanstvo upravičenca pomembno le, če je ob vračanju še živ, torej se mu v tem primeru premoženje vrne v obliki odškodnine, če je mrtev, pa se premoženje vrne v naravi na njegovo ime, bi privedlo do različnega obravnavanja denacionalizacijskih upravičencev, ki jih je glede na njihov državljanski status ob vračanju treba obravnavati kot tujce, ter tako do različnega odločanja v enakih pravno relevantnih položajih, posledično pa tudi do različnega obravnavanje dedičev. To pa bi bilo po mnenju sodišča v nasprotju z enakim varstvom pravic v postopkih pred sodišči in državnimi organi, ki ga Ustava Republike Slovenije jamči vsakomur (22. člen Ustave Republike Slovenije). Zato je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), ker je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

 


Zveza:

ZDen člen 6, 6/3, 6, 6/3. URS člen 68, 68.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2009

Opombe:

P2RvYy01ODUyMA==