<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

sodba U 2191/2000

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Javne finance
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2002:U.2191.2000
Evidenčna številka:UL0000547
Datum odločbe:31.01.2002
Področje:davki
Institut:plačilni nalog - izvršilni naslov - prisilna izterjava denarne kazni za prekršek

Jedro

Plačilni nalog v upravnih spisih ni opremljen s potrdilom o izvršljivosti, niti ni izkazana vročitev plačilnega naloga tožniku. Če pa tožniku plačilni nalog ni bil vročen, kot zatrjuje, plačilni nalog ni postal izvršljiv ter glede na določbo 3. odstavka 44. člena ZDavP izvršilni naslov ne obstaja in sklepa o prisilni izterjavi denarne obveznosti ne bi bilo mogoče izdati.

 

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Glavnega urada z dne 19. 10. 2000 se odpravi in zadeva vrne temu uradu v ponovni postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zdajšnjega tožnika zoper sklep Davčnega urada A, Izpostave A z dne 3. 11. 1999, s katerim je le-ta odločila, da se zoper tožnika zaradi neplačane denarne kazni po plačilnem nalogu z dne 4. 1. 1999 opravi prisilna izterjava dolžnega zneska 16.000 SIT z rubežem 1/3 tožniku pripadajočih osebnih prejemkov. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da se od tožnika izterjuje denarna kazen na podlagi plačilnega naloga postaje Prometne policije B z dne 4. 1. 1999, ki ga je tožnik prejel istega dne in ker v določenem roku denarne kazni ni plačal ter zoper plačilni nalog tudi ni vložil ugovora, je plačilni nalog postal izvršljiv. Izvršljiv plačilni nalog pa je po 44. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP) izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti, ki jih niso odmerili davčni organi. Ker je bil sklep izdan na podlagi izvršljivega plačilnega naloga, pritožbi ni bilo mogoče ugoditi. Tožnikove ugovore pa je tožena stranka zavrnila kot neutemeljene, ker po 46. členu ZDavP s pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni mogoče izpodbijati odločb, ki se izvršujejo.

Tožnik v tožbi zatrjuje, da ni nikoli prejel plačilnega naloga z dne 4. 1. 1999, ne tedaj ne kasneje, zato zoper njega ni mogel ugovarjati, posledično pa tudi ni moglo biti izdano potrdilo o njegovi izvršljivosti. Naknadno niti postaja Prometne policije B in ne prvostopni organ nista hotela izdati kopije spornega plačilnega naloga. Tožnik sodišču predlaga, naj pridobi plačilni nalog in preveri izvršljivost ter naj izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe. Dodatno navaja, da je iz podatkov spisa razvidno, da tožnik ni hotel prejeti in podpisati obvestila o prekršku in plačilnega naloga ter da se šteje v takem primeru po veljavnih predpisih vročitev za opravljeno.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem postopku.

Tožba je utemeljena.

Po 3. odstavku 44. členu ZDavP (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96 odl. US, 87/97, 35/98 odl. US, 82/98, 91/98, 108/99) šteje med izvršilne naslove, kadar gre za izterjavo obveznosti, ki jih niso odmerili davčni organi, med drugim plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti. Iz upravnega spisa izhaja, da je bil tudi v obravnavanem primeru sklep o prisilni izterjavi izdan na podlagi plačilnega naloga kot izvršilnega naslova. Vendar pa sodišče ugotavlja, da plačilni nalog v upravnih spisih ni opremljen s potrdilom o izvršljivosti, niti ni izkazana vročitev plačilnega naloga tožniku. Če pa tožniku plačilni nalog ni bil vročen, kot zatrjuje, plačilni nalog ni postal izvršljiv ter glede na določbo 3. odstavka 44. člena ZDavP izvršilni naslov ne obstaja in sklepa o prisilni izterjavi denarne obveznosti ne bi bilo mogoče izdati. Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi tožena stranka na tožnikove pritožbene trditve, da mu plačilni nalog ni bil vročen ter da posledično ni postal izvršljiv, izvršljivost plačilnega naloga preizkusila. Tožena stranka sicer v izpodbijani odločbi navaja, da je bil tožniku plačilni nalog izdan in da ga je prejel 4. 1. 1999, vendar iz plačilnega naloga vročitev ni razvidna, vročilnice pa v upravnih spisih tudi ni. Ker tožena stranka pred odločitvijo ni ugotovila, ali je bil plačilni nalog tožniku vročen, s tem ni bila ugotovljena okoliščina, ki je bistvena za odločitev o prisilni izterjavi, zato je moralo sodišče tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in posledično nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, ZUS) odpraviti. Sodišče je nato zadevo na podlagi 2. in 3. odstavka 60. člena ZUS vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

 


Zveza:

ZDavP člen 44, 44/3, 44, 44/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2009

Opombe:

P2RvYy01ODQwNQ==