UPRS Sodba III U 30/2018-20

Jedro

Tožeča stranka kot delodajalec enega od pogojev, ki jih je določalo Javno povabilo, ni izpolnjevala, to je pogoja rednega mesečnega izplačevanja plač in prispevkov za obvezna socialna zavarovanja zaposlenim v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe. Skladno z določili Javnega razpisa se je ta pogoj ugotavljal z vpogledom v evidence FURS in štelo, da ni izpolnjen, kolikor REK obrazci niso bili oddani pravočasno, pri čemer tožeča stranka tega pogoja za enega zaposlenega ni izpolnjevala za mesec julij 2017. Opisovanje tožeče stranke, zakaj je prišlo do zamude pri izplačilu te plače in zamude pri oddaji REK obrazca, po mnenju sodišča ni relevantno in se pridružuje stališču tožene stranke, pojasnjenem na glavni obravnavi, da bi bila lahko predmet pobota oziroma poravnava obveznosti ob razvezi zakonske zveze, na kar se sklicuje tožeča stranka, le A.A. neto plača, ne pa tudi prispevki za obvezna socialna zavarovanja zaposlenim, ki bi morali biti obračunani in plačani v roku in posledično tudi pravočasno oddan REK obrazec. Četudi je iz tožbe tožeče stranke mogoče razumeti, da se je za zapoznelo izplačilo plače A.A. kot prokurist odločil sam in v okviru svojih pooblastil, to tožeče stranke ne opravičuje, saj je A.A. izplačilo odredil v njenem in ne v svojem imenu. Prav tako tudi ni mogoče slediti tožeči stranki, ki meni, da bi lahko o nerednem izplačevanju plač govorili le, kolikor bi se to nanašalo na več zaposlenih oziroma daljše časovno obdobje. Pogoji iz Javnega razpisa so bili jasni, tožeča stranka pa jih ni izpolnjevala in zato na drugačno odločitev ne more vplivati njen ugovor, da tožena stranka ni pristojna za razlago pojma "redno mesečno", nenazadnje pa tega, kaj na bi ta pojem po njenem mnenju pomenil, niti ni utemeljila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) je na podlagi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020, v okviru 8. prednostne osi: Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile, 8.2. prednostne naložbe: Trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti, in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade in 8.2.1. specifičnega cilja: Znižanje brezposelnosti mladih, ter na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718), 47. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) in Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog, dne 4. 4. 2017 na svojih spletnih straneh objavil Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa Spodbude za trajno zaposlovanje mladih (v nadaljevanju Javno povabilo).

2. Na Javno povabilo je ponudbo oddala tudi tožeča stranka, vendar pa je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba ... (v nadaljevanju tožena stranka) z izpodbijanim obvestilom odločil, da se ta ponudba ne sprejme. V obrazložitvi svoje odločitve je tožena stranka pojasnila, da je bila ponudba oddana na način, določen v Javnem povabilu, da je bila pravočasna, formalno popolna in razumljiva. Strokovna komisija pa je ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z Javnim povabilom, in sicer pogoja, da je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno izplačevala plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja, saj je iz uradnih evidenc Finančnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) razvidno, da za mesec julij 2017 za eno osebo REK obrazec ni bil predložen redno mesečno.

3. Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo sodišču predlaga, naj izpodbijano obvestilo razveljavi (pravilno odpravi) ter odloči, da se ponudba tožeče stranke, ki je bila oddana na Javno povabilo, sprejme. Tožena stranka naj ji tudi povrne stroške postopka. Tožeča stranka poudarja, da je v zadnjih šestih mesecih pred oddajo ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačevala plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja. ZRSZ je sicer pod splošnimi pogoji povabila v opombah navedel, da bo ta pogoj ugotavljal z vpogledom v uradno evidenco FURS (i-REK), pri čemer neoddaja REK obrazcev v obdobju, določenem v tej točki, kadar je predpisana, pomeni, da pogoj ni izpolnjen. Termin "redno mesečno" je opredeljen v delovnopravni in davčni zakonodaji, tožena stranka pa nima pristojnosti, da bi sama odločala kaj ta termin pomeni.

4. V konkretnem primeru je sporno izplačilo mesečne plače delavcu A.A. Plača mora biti v skladu z zakonom izplačana najkasneje 18 dni po izteku plačilnega obdobja, kar pomeni do 18. dne v tekočem mesecu, oziroma za julijsko plačo do 18. 8. 2017. A.A. je zaposlen pri tožeči stranki in je tudi njen prokurist. Kot tak ima vsa pooblastila, da odloča o izplačilih plače, prav tako je tisti, ki podpisuje plačilne liste. Avgusta 2017 so bile plače vsem zaposlenim izplačane pravočasno, le A.A. sam si jo je dal izplačati 20 dni kasneje, to je dne 7. 9. 2017. Do tega je prišlo iz objektivnih razlogov, saj je imel dolg do tožeče stranke, glede katerega je dal tožeči stranki pisno soglasje, da se pobota s plačo za mesec julij 2017, pobot pa je bil dogovorjen za dne 1. 9. 2017. Tega dne pa je A.A. ugotovil, da denar nujno potrebuje, saj je bil v postopku razveze zakonske zveze. Zato je soglasje za pobot preklical, plača pa mu je bila nato izplačana z dne 7. 9. 2017, prav tako je bil tudi REK obrazec oddan kasneje, saj se ta oddaja na izplačilni dan in ga torej tožeča stranka ni mogla oddati prej.

5. Tožeči stranki tudi sicer ni mogoče očitati nerednega izplačevanja plač, saj o tem govorimo šele takrat, ko do nerednega izplačevanja pride večkrat. Enkratna kratka zamuda, ki ni ogrozila naslednjega rednega izplačila, zato ne more pomeniti nerednega izplačevanja plač. V prid temu govori tudi 111. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da se neredno izplačevanje plač kot odpovedni razlog upošteva šele, kolikor delodajalec vsaj dva meseca ni izplačal plače oziroma delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. FURS v zvezi z izplačilom plače A.A. ni ugotovila nobenega prekrška in je REK obrazec štela za pravočasnega. Tožeči stranki zato ni bilo treba dajati predloga za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka.

6. Denarna sredstva, ki so bila predmet Javnega povabila, so bila zagotovljena s strani države kot evropska sredstva z namenom trajnega zaposlovanja mladih brezposelnih, ki še niso dopolnili 30 let. Tožeča stranka je bila zainteresirana za zaposlitev take osebe. Med strankama ni sporno, da tožeča stranka izpolnjuje vse pogoje, sporna je le nekajdnevna zamuda pri izplačilu plače.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Pojasnjuje, da je bilo v 6. poglavju Javnega povabila kot eden od pogojev, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, navedeno tudi, da so v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe na Javno povabilo zaposlenim redno izplačevali plače in prispevke, določeno pa, da se bo ta pogoj ugotavljal z vpogledom v uradno evidenco FURS (i-REK) in da neoddaja REK obrazcev v tem obdobju pomeni, da pogoj ni izpolnjen. Po vpogledu v to evidenco je tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka takega obrazca za eno osebo za mesec julij 2017 ni predložila redno mesečno. Meni, da navedbe tožeče stranke v tožbi niso utemeljene, saj sama priznava, da je pri izplačilu plače prišlo do zamika, posledično tudi do zamika pri oddaji REK obrazca.

8. Sodišče je v zadevi dne 20. 10. 2020 opravilo javno glavno obravnavo, ki pa se jo je udeležil le pooblaščenec tožene stranke ter vztrajal pri izpodbijani odločitvi in razlogih zanjo. Navedel je še, da je bilo iz javnega povabila delodajalcem razvidno, da je izvajalec programa ZRSZ in zato podaja ugovor pasivne legitimacije ter že iz tega razloga predlaga zavrnitev tožbe. Nadalje je pojasnil, je bil pogoj rednega izplačevanja plač in predložitve REK obrazcev naveden v Javnem povabilu. Preverba izpolnjevanja tega pogoja se je opravila že ob odpiranju prispelih ponudb, nato pa še enkrat čez tri dni. Poudaril je, da mora delodajalec v skladu z davčnimi predpisi redno oddajati REK obrazce, česar pa tožeča stranka v enem primeru, ki je opisan v izpodbijanem obvestilu, ni storila. Kljub zatrjevanemu domnevnemu pobotu terjatve tožeče stranke do njenega prokurista, bi morala tožeča stranka pravočasno predložiti REK obrazec ter poravnati vse predpisane davke in prispevke. Pobot bi se namreč lahko izvedel le glede neto plače.

9. Sodišče je na glavni obravnavi izvedlo dokaz z vpogledom v listine upravnega spisa, med katerimi so tudi listine, za katere je tožeča stranka v tožbi predlagala, naj se izvedejo (izpodbijano obvestilo, sprememba Javnega povabila z dne 2. 6. 2017, izpis AJPES za tožečo stranko), medtem ko je dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje A.A. zavrnilo, in to iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju te obrazložitve.

K točki I izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Sodišče se je uvodoma opredelilo do ugovora pasivne legitimacije, ki ga je na glavni obravnavi uveljavljala tožena stranka, vendar pa mu ni sledilo. Predmet postopka je namreč presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, ki jo je izdal Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba ... in jo je po pooblastilu generalne direktorice tudi podpisala vodja te službe. Iz zapisnika strokovne komisije št. 1106-1/2017-48 z dne 17. 1. 2018, ki je v upravnem spisu, je tudi razvidno, da je prispele ponudbe na Javni razpis pregledala strokovna komisija tožene stranke in ta tudi ocenila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz Javnega povabila. Tožeča stranka je torej kot toženo stranko pravilno navedla organ, ki je sprejel in izdal izpodbijano odločitev – obvestilo.

12. Podlaga za odločitev tožene stranke je določba 47. člena ZUTD, ki določa, da se izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, izvaja z javnim povabilom za zbiranje ponudb po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če ta zakon ne določa drugače. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je z odločbo, št. U-I-171/17-16 z dne 6. 2. 2020, odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS, obenem pa določilo, da do odprave ugotovljene protiustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v tem zakonu, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu. V konkretnem primeru gre za neizpolnitev enega od pogojev, določenih v Javnem povabilu, kar pa, glede stališče Ustavnega sodišča RS ter ob upoštevanju dejanskega stanja zadeve, ki med strankama ni sporno, vodi do enakega zaključka, kot ga je sprejela tožena stranka (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 314/2015 z dne 27. 5. 2020).

13. V zadevi ni sporno, da je ZRSZ na podlagi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020, v okviru 8. prednostne osi: Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile, 8.2. prednostne naložbe: Trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti, in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade in 8.2.1. specifičnega cilja: Znižanje brezposelnosti mladih, ter na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718), 47. člena ZUTD in Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog, dne 4. 4. 2017 na svojih spletnih straneh objavil Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa Spodbude za trajno zaposlovanje mladih. ZRSZ je v Javnem povabilu kot enega od pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, določil, da je ta v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja (6. poglavje: Pogoji za oddajo ponudbe na javno povabilo; 6.1. podpoglavje: Splošni pogoji; 11. točka) ter da bo ta pogoj ugotavljal z vpogledom v uradno evidenco FURS (i-REK), pri čemer neoddaja REK obrazcev v obdobju, določenem v tej točki, kadar je ta predpisana, pomeni, da pogoj ni izpolnjen. Med strankama ni sporno, da je bila ponudba tožeče stranke, s katero se je odzvala na Javno povabilo, pravočasna, formalno popolna in razumljiva, kot tudi ni sporna ugotovitev tožene stranke, da tožeča stranka za mesec julij 2017 REK obrazca za enega od zaposlenih delavcev ni predložila redno mesečno. Sporno pa je, ali prepozno izplačilo plače za julij 2017 prokuristu podjetja A.A. na dan 7. 9. 2017, namesto na dan 18. 8. 2017, in posledično kasnejša oddaja REK obrazca, pomeni kršitev prej opisanega pogoja, ob upoštevanju, da je bila ostalim zaposlenim plača izplačana pravočasno in pravočasno oddani tudi REK obrazci. Ker opisana ugotovitev glede časa izplačila plače za julij 2017 A.A. med strankama ni sporna, sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu tožeče stranke za njegovo zaslišanje. Nenazadnje, tožeča stranka tega dokaznega predloga niti ni substancirala in ga je zato sodišče zavrnilo tudi iz tega razloga. Sodišče namreč lahko na podlagi tožbenih navedb zgolj sklepa, kaj naj bi A.A. izpovedoval, verjetno to, da je kot prokurist tožeče stranke pooblaščen odrejati izplačila plač in kaj so razlogi za kasnejše izplačilo njegove plače za julij 2017 (tožeča stranka opisuje dogovorjen pobot A.A. dolgov do tožeče stranke s plačo na dan 1. 9. 2017, za kar pa je A.A. soglasje preklical, ker je potreboval denar ob razvezi zakonske zveze). Tem navedbam tožena stranka navsezadnje niti ne oporeka in jih ne šteje za sporne, meni pa, da take navede za odločitev niso relevantne, s čimer soglaša tudi sodišče.

14. Na podlagi vseh opisanih ugotovitev sodišče presoja, da je bila odločitev tožene stranka pravilna in utemeljena. Nesporno je namreč, da tožeča stranka kot delodajalec enega od pogojev, ki jih je določalo Javno povabilo, ni izpolnjevala, to je pogoja rednega mesečnega izplačevanja plač in prispevkov za obvezna socialna zavarovanja zaposlenim v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe. Skladno z določili Javnega razpisa se je ta pogoj ugotavljal z vpogledom v evidence FURS in štelo, da ni izpolnjen, kolikor REK obrazci niso bili oddani pravočasno, pri čemer tožeča stranka tega pogoja za enega zaposlenega ni izpolnjevala za mesec julij 2017. Opisovanje tožeče stranke, zakaj je prišlo do zamude pri izplačilu te plače in zamude pri oddaji REK obrazca, po mnenju sodišča ni relevantno in se pridružuje stališču tožene stranke, pojasnjenem na glavni obravnavi, da bi bila lahko predmet pobota oziroma poravnava obveznosti ob razvezi zakonske zveze, na kar se sklicuje tožeča stranka, le A.A. neto plača, ne pa tudi prispevki za obvezna socialna zavarovanja zaposlenim, ki bi morali biti obračunani in plačani v roku in posledično tudi pravočasno oddan REK obrazec. Četudi je iz tožbe tožeče stranke mogoče razumeti, da se je za zapoznelo izplačilo plače A.A. kot prokurist odločil sam in v okviru svojih pooblastil, to tožeče stranke ne opravičuje, saj je A.A. izplačilo odredil v njenem in ne v svojem imenu. Prav tako tudi ni mogoče slediti tožeči stranki, ki meni, da bi lahko o nerednem izplačevanju plač govorili le, kolikor bi se to nanašalo na več zaposlenih oziroma daljše časovno obdobje. Pogoji iz Javnega razpisa so bili jasni, tožeča stranka pa jih ni izpolnjevala in zato na drugačno odločitev ne more vplivati njen ugovor, da tožena stranka ni pristojna za razlago pojma "redno mesečno", nenazadnje pa tega, kaj na bi ta pojem po njenem mnenju pomenil, niti ni utemeljila.

15. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna, zakonita in utemeljena na zakonu, zato je tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

16. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

25.02.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 10/2021-18
• UPRS Sodba I U 1075/2018-10
• UPRS Sodba I U 1335/2020-10