UPRS Sodba I U 1075/2018-10

Jedro

Pogoj iz določbe Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, je najmanj nejasen. Iz besedila pogoja namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženka, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisala toženka, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, obvestilo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. 11085-404/2018-5 z dne 28. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim obvestilom je tožena stranka zavrnila ponudbo tožeče stranke, prispelo na Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa „Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile“ za podporo podjetjem pri pripravi strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter krepitev njihovih kompetenc (v nadaljevanju Javno povabilo). Iz obrazložitve izpodbijanega obvestila izhaja, da je strokovna komisija po pregledu prispelih ponudb ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja iz točke 7.1 f) Javnega povabila, ki določa, da morajo imeti ponudniki poravnane vse zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe na Javno povabilo. Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja preverila uradoma in ugotovila, da tožeča stranka na dan 31. 12. 2017 ni imela poravnanih vseh davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, zato je njegovo ponudbo zavrnila.

2. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Meni namreč, da temelji na napačni interpretaciji pogoja iz točke 7.1 f) Javnega povabila, ker pogoj ne določa, da bi morali biti davki in prispevki poravnani na dan 31. 12. 2017, temveč določa, da mora imeti ponudnik na dan ponudbe poravnane vse obveznosti, ki so zapadle do zadnjega dne v preteklem mesecu. Zato je pomembno, ali je imel ponudnik na dan oddaje ponudbe (v obravnavanem primeru 15. 1. 2018) poravnane vse obveznosti, zapadle do 31. 12. 2017, kar v primeru tožeče stranke drži, kar dokazuje tožbi priloženo potrdilo FURS z dne 10. 5. 2018, iz katerega izhaja, da je imela na dan 15. 1. 2018 poravnane vse obveznosti, zapadle do tega dne, kar pomeni, da je tedaj imela poravnane tudi vse obveznosti, zapadle do 31. 12. 2017. Tožena stranka je na svoji spletni strani v tej zvezi tudi podala odgovor enemu od interesentov (na vprašanje 17.a), češ da je pomembno, da ima ponudnik na dan vložitve ponudbe poravnane vse obveznosti do zadnjega dne meseca pred oddajo ponudbe. Kot dokaz prilaga še izvleček iz Javnega povabila s točko 7.1 f) in izvleček iz vprašalnika s spletne strani toženca. Izpodbijana odločitev je tako neutemeljena, saj je tožeča stranka predpisanim pogojem zadostila. Sodišču predlaga, naj izpodbijano obvestilo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, uveljavlja pa tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka s pripadki.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka s pripadki. Z razlago pogoja, za kakršno se zavzema tožeča stranka, se ne strinja. Tožeča stranka namreč spregleda, da na dan 31. 12. 2017 ni imela poravnanih vseh davčnih obveznosti skladno z nacionalno zakonodajo. Poudarja, da zgolj pravočasna in redna plačila zapadlih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev pomeni ravnanje, ki je skladno z nacionalno zakonodajo, dvotedenska zamuda z izpolnitvijo plačila davčne obveznosti pa ne pomeni takega ravnanja. Tudi odgovor, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ne izključuje njenih argumentov. Iz odgovora izhaja zgolj pojasnilo, da je pri izpolnjevanju pogojev ključno, da je pogoj plačila zapadlih obveznosti na dan 31. 12. 2017 v celoti izpolnjen.

4. Tožba je utemeljena.

5. Izpodbijana odločitev temelji na 47. členu ZUTD, za katerega je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-171/17-16 z dne 6. 2. 2020 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo in da mora zakonodajalec ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe. Hkrati pa je Ustavno sodišče RS na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v 3. točki izreka določilo način izvršitve te odločbe. Zato do odprave ugotovljene neustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v ZUTD, smernicah in načrtu izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu. Vsebinska merila, določena v Javnem povabilu torej po izrecnem stališču Ustavnega sodišča pomenijo eno od podlag za presojo zakonitosti izpodbijanega obvestila.

6. Sporno v zadevi je, ali je besedilo točke 7.1.f Javnega povabila tako jasno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot ga razlaga tožena stranka ali pa dopušča tudi pravno razlago s takšno vsebino, kot bi ga tej normi želela dati tožeča stranka.

7. Sporno je predvsem, ali navedena določba določa, da mora imeti ponudnik zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe na Javno povabilo plačane vse, do tega dne zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, kot meni tožena stranka, ali pa, da mora imeti ponudnik na dan oddaje ponudbe plačane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve, zapadle do zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe, kot meni tožeča stranka.

8. Po presoji sodišča je pogoj iz navedene določbe Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, najmanj nejasen. Iz besedila pogoja namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Celo več, kot nenazadnje izhaja celo iz besedila izpodbijanega obvestila, bi bilo mogoče pogoj, da morajo biti vse dajatve, zapadle do presečnega datuma, tedaj tudi poravnane, določiti celo precej enostavneje in krajše, kot je opredeljen sporni pogoj v Javnem povabilu. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženka, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisala toženka, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika. Če bi toženka kot pogoj želela določiti, da mora imeti ponudnik zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe poravnane vse do tega dne zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, bi morala to tudi jasno in nedvoumno zapisati. Sodišče se sicer strinja, da plačilo z zamudo ni skladno z nacionalno zakonodajo, vendar pa pogoj, tudi ob razlagi, ki jo uveljavlja tožena stranka, zamude pri plačilu obveznih dajatev na dan 31. 12. 2017, ne „sankcionira“.

9. Ker gre torej glede na povedano za nejasen pogoj, ga ni mogoče razlagati v škodo ponudnika. Sodišče je zato zaradi napačne uporabe materialnega prava presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano obvestilo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka nejasen pogoj razlagati v korist tožeče stranke in na podlagi dokazov, ki jih je - ali pa jih po potrebi še bo - pridobila v postopku, ponovno presoditi izpolnjenost obravnavanega pogoja.

10. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

Datum zadnje spremembe:

02.10.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1335/2020-10
• UPRS Sodba I U 264/2020-11
• UPRS Sodba I U 73/2020-30