<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba III U 250/2018-10

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:III.U.250.2018.10
Evidenčna številka:UP00035878
Datum odločbe:21.05.2020
Senat, sodnik posameznik:dr. Damjan Gantar (preds.), Andrej Orel (poroč.), Lea Chiabai
Področje:DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - zastaranje - pretrganje zastaranja - pretrganje relativnega zastaranja

Jedro

Tretji odstavek 125. člena ZDavP-2 določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni rok), pri čemer tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o kateri je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2) in začne po pretrganju zastaranje znova teči ter se čas, ki je potekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan 11. 1. 2018 (vročen 30. 1. 2018), kar pomeni, da je izdan v danem petletnem roku od dneva pretrganja zastaranja in v danem desetletnem absolutnem roku od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS ali prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva odločila, da mora tožeča stranka plačati denarno kazen v znesku 120,00 EUR, stroške davčne izvršbe v višini 25,00 EUR in stroške izdaje tega sklepa v višini 10,00 EUR, kar vse temelji na sklepu št. 000010206834-8 z dne 27. 1. 2012, Policijske postaje ..., ki je postal izvršljiv dne 14. 2. 2013. Odločila je, da se izvršba opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožeča stranka pri banki oziroma hranilnici in posojilnici A. d.d. Tej je FURS odredil, da mora opraviti rubež do višine dolgovane obveznosti, pri tem pa mora upoštevati izvzetja iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, kar vse v obrazložitvi tudi pojasnjuje.

2. Tožeča stranka je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo. Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je v pritožbenem postopku odločitev prvostopenjskega organa z odločbo št. DT 499-23-31/2018-2 z dne 14. 8. 2018 spremenilo tako, da je pri navedbi sankcije, ki se izterjuje od tožeče stranke namesto ''denarna kazen'' kot sankcijo določilo ''globa'', ter namesto datuma izvršljivosti dne ''14. 2. 2012'' določilo datum izvršljivosti dne ''15. 2. 2012''. V preostalem je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega organa.

3. V obrazložitvi svoje odločitve drugostopenjski organ povzema vsebino izpodbijanega sklepa in pritožbe tožeče stranke ter citira določbe 143., 146., 151. in 156. člena ZDavP-2, na katere opira svojo odločitev. Pojasnjuje, da je spremenil navedbe v izreku izpodbijanega sklepa tako, kot je to opisano v prejšnji točki te obrazložitve in s tem izrek uskladil s podatki izvršilnega naslova, to je izdanega plačilnega naloga, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Veljaven izvršilni naslov je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, zato se dejstva, ki iz njega izhajajo, štejejo za dokazana in so podlaga za vložitev predloga za davčno izvršbo. V zvezi z ugovorom zastaranja drugostopenjski organ pojasnjuje, da le to nastopi, ko preteče z zakonom določen čas, v katerem lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti. V skladu s prvim odstavkom 44. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Vsako dejanje organa za izvršitev pretrga tek zastaranja in začne po tem pretrganju zastaralni rok teči znova, vendar pa se sankcija ne sme pričeti izvrševati po preteku štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena. Četrti odstavek 44. člena ZP-1 določa, da globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroška postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo, to pa je ZDavP-2. Opisana določba je bila v ZP-1 vnesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Ur.list RS, št. 21/2013, v nadaljevanju ZP-1H) in se uporablja od 13. 6. 2013 dalje. V prehodnih in končnih določbah je ZP-1H določil, da se četrti odstavek 44. člena ZP-1 uporablja za vse sankcije za prekrške, ki do uveljavitve tega zakona še niso bile izvršene.

4. Drugostopenjski organ nadalje navaja, da je posredovanje izvršilnega naslova v izterjavo pristojnemu organu dejanje, ki je usmerjeno v izvršitev sankcije, kot to izhaja tudi iz stališč Vrhovnega sodišča RS, na katera se sklicuje. Predlagatelj izvršbe je dne 7. 5. 2013 posredoval predlog za začetek izterjave organov prve stopnje, to je v danem dveletnem relativnem zastaralnem roku. V skladu z določbo prvega odstavka 44. člena ZP-1 je posredovanje predloga za izterjavo zastaranje pravice do izvršitve sankcije pretrgalo. Za začetek izvrševanja sankcije pa je treba šteti trenutek izdaje sklepa o davčni izvršbi (tako tudi sodba VSRS, opr. št. IV Ips 85/2018 z dne 17. 4. 2012), tako da zastaranje pravice do začetka izterjave predmetne globe ni nastopilo. Zakonska določba glede zastaralnih rokov že pravočasno začete izvršbe napotuje na uporabo ZDavP-2 (tako tudi sodna praksa, npr. sodba USRS, opr. št. IV U 235/2014 z dne 27. 8. 2015). Tretji odstavek 125. člena ZDavP-2 določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni rok), pri čemer tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o kateri je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2) in začne po pretrganju zastaranje znova teči ter se čas, ki je potekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan 11. 1. 2018 (vročen 30. 1. 2018), kar pomeni, da je izdan v danem petletnem roku od dneva pretrganja zastaranja in v danem desetletnem absolutnem roku od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.

5. Glede zastaranja pravice do izterjave stroškov izdaje sklepa organa prve stopnje, to je carinskega urada Maribor z dne 16. 8. 2013 v višini 25,00 EUR, ki je postal izvršljiv 4. 9. 2013, pritožbeni organ pojasnjuje, da je v skladu z določbo drugega in četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 pripadajoča dajatev, ki se šteje za davek, strošek pobiranja davka. Pravica do izterjave stroška pobiranja davka tako še ni zastarala, saj od dneva, ko bi bilo terjatev potrebno plačati (4. 9. 2013), tako absolutni kot relativni rok še nista potekla.

6. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja zastaranje izvršitve izrečene sankcije za prekršek, saj se v skladu s 44. členom ZP-1 izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če potečeta dve leti od dneva, ko je odločba postala pravnomočna. Odločba, ki se izvršuje, je postala pravnomočna 14. 2. 2014. Po poteku štirih let se sankcije ne smejo začeti izvrševati, zato je rok v obeh primerih, tako po pravilih pravnomočnosti prvotnega sklepa, kot po popravljeni pravnomočnosti sklepa, to je 15. 2. 2012, iztekel. Nadalje ugovarja, da drugostopenjski organ ni imel niti zakonske niti druge pristojnosti, da spreminja datum izvršljivosti in pravnomočnosti izdanih odločb. Sodišču predlaga, da zaradi zastaranja terjatve izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

7. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo po vsebini pa ni podala.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih in ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ in se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožeče stranke. Sodišče zato zavrača očitek tožeče stranke, da naj bi tožena stranka ne ravnala po pravilih postopka in da naj bi izterjava globe zastarala. Sodišče nadalje ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila in zato zavrača očitek o zmotni uporabi materialnega prava. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, dopolnjeni z odločbo drugostopenjskega organa, v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori tožeče stranke pa še dodaja:

10. Med tožečo in toženo stranko ni sporno, da je Policijska postaja ... tožeči stranki dne 27. 1. 2012 izdala plačilni nalog, to je veljaven izvršilni naslov, ki se izvršuje in je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, iz katerega izhaja, da je postal pravnomočen dne 7. 2. 2012 in izvršljiv dne 15. 2. 2012. Glede na to, da datum izvršljivosti izhaja iz izvršilnega naslova, ki ga je Policijska postaja ... posredovala v izvršitev, je drugostopenjski organ ravnal pravilno v skladu z 251. in 252. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in izrek izpodbijanega sklepa spremenil v skladu s podatki posredovanega izvršilnega naslova. V zadevi nadalje ni sporno, da je izdajatelj plačilnega naloga, predlagatelj izvršbe, dne 7. 5. 2013 posredoval predlog za začetek izterjave organu prve stopnje. Predlog je torej bil podan v dvoletnem relativnem zastaralnem roku v skladu z določbo prvega odstavka 44. člena ZP-1. Posredovanje predloga za izterjavo neplačane globe pa je zastaranje pravice do izvršitve sankcije pretrgal. Carinska uprava Republike Slovenije, Carinski urad Maribor je dne 16. 8. 2013 izdala sklep o izvršbi št. DT 4933-83271/2013-3, ki je bil tožeči stranki vročen dne 4. 9. 2013, in je bil s tem tek zastaralnega roka ponovno pretrgan. Po presoji sodišča je tako tožena stranka pravilno ugotovila, da neporavnana obveznost tožeče stranke po prej navedenem plačilnem roku ni zastarala in to v obrazložitvi drugostopenjske odločbe tudi argumentirala. Utemeljeno je izhajala iz določbe 44. člena ZP-1, da se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če potečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna (prvi odstavek). Kot že navedeno, je bil sklep o izvršbi na podlagi predmetnega izvršilnega naslova izdan 16. 8. 2013, torej pred potekom dveh let od dne njegove pravnomočnosti.

11. Z izdajo sklepa o davčni izvršbi se je pričelo izvrševanje plačila neporavnane globe, kar pomeni, da se zastaralni roki od takrat dalje upoštevajo v skladu z določbami ZDavP-2, na katerega napotuje četrti odstavek 44. člena ZP-1. Kot je bilo že navedeno, je pričel teči zastaralni rok za izterjavo predmetne obveznosti po določbah ZDavP-2 z izdajo sklepa o davčni izvršbi z dne 16. 8. 2013, ki je bil tožeči stranki vročen dne 4. 9. 2013. Ker je bil izpodbijani sklep izdan dne 11. 1. 2018, sodišče soglaša s toženo stranko, da v konkretnem primeru do zastaranja izterjave neporavnane globe še ni prišlo.

12. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Tožeča stranka izvedbe glavne obravnave tudi ni predlagala.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 131, 143, 125, 126, 156

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.09.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwMTg2