UPRS Sodba III U 76/2020-6

Jedro

Do brezplačne pravne pomoči je upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh. Zgolj dejstvo, da je tožničina mati zaprosila za brezplačno pravno pomoč ne pomeni začetka postopka, pač pa se pravdni postopek, v katerem se uveljavlja odškodnina, prične šele s trenutkom, ko je vložena tožba. Tožnica nima izkazane aktivne procesne legitimacije za vložitev odškodninske tožbe zaradi malomarnega zdravljenja njene matere, zatorej s tožbo, ki jo namerava vložiti, nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri toženi stranki vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem ter v obliki oprostitve plačila sodnega postopka v postopku zoper Ortopedsko bolnišnico ... zaradi plačila odškodnine zaradi malomarnega zdravljenja pok. mame A.A.. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo njeno prošnjo zavrnila.

2. V obrazložitvi svoje odločitve je tožena stranka pojasnila, da se brezplačna pravna pomoč dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa zakon. Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči so urejeni v 11. do 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V skladu s 24. členom ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanja odgovarjati, da je zadeva pomembna za osebni in socialno – ekonomski položaj prosilca in njegove družine in da je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka pojasnjuje, da se skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

3. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnica k prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložila zdravstveno dokumentacijo pok. mame A.A., poleg tega pa je pridobila še spis Bpp 473/2017 ter pregledala pravno mnenje odvetnika B.B. z dne 23. 1. 2019 in ostale listine v tem spisu. Tožilka bi kot hčerka pok. A.A. želela vložiti tožbo zoper Ortopedsko bolnišnico ... zaradi plačila odškodnine zaradi malomarnega zdravljenja, saj je bila po njenem mnenju zaradi tega zdravljenja prikovana na posteljo. V tej bolnišnici se je po njenem zatrjevanju zdravila od leta 2012 do 2018. Tožena stranka v nadaljevanju odločbe na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki jo je predložila tožnica, obširno opisuje potek zdravljenja tožničine mame, in to od leta 2008 dalje ter ugotavlja, da iz izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje ZPIZ z dne 11. 4. 2016 izhaja, da je bilo njeno zdravljenje takrat zaključeno.

4. Sedaj pok. A.A. je pri toženi stranki s prošnjo z dne 9. 10. 2017, ki jo je po njenem pooblastilu vložila tožnica, v zvezi z obravnavano problematiko prav tako vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ji je bila z odločbo, št. Bpp 473/2017 z dne 5. 1. 2018 tudi odobrena v obliki pravnega svetovanja v trajanju največ dveh ur, v okviru katerega naj postavljeni odvetnik poda sodišču pisno mnenje o možnosti uspeha pok. A.A. v morebitnem sodnem postopku, prav tako mnenje o tem, kakšen zahtevek bi postavila v tožbi, ali so po njegovi oceni podane predpostavke odškodninske odgovornosti, za kakšno vrsto škode in v kakšni višini bi lahko uveljavljala odškodnino, s katerimi dokaznimi predlogi razpolaga in kakšne so njene možnosti za uspeh v postopku. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil dodeljen odvetnik B.B.. Iz prošnje pok. A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči izhaja, da je za to pomoč zaprosila zaradi svetovanja in zastopanja v postopku na I. stopnji, v katerem je želela od bolnišnice v ... terjati odškodnino zaradi malomarnosti pri zdravljenju in zaradi napačnega zdravljenja kolena, kar naj bi imelo za posledico, da so ji dne 18. 5. 2015 amputirali nogo, s čimer ji je tudi nastala škoda. Dodeljeni odvetnik je dne 23. 1. 2019 podal pravno mnenje, v katerem je na podlagi zdravstvene dokumentacije sedaj pok. A.A. ocenil, da vzročna zveza med posegi, ki so jih pok. A.A. opravili v bolnišnici v ... v letu 2012, in okužbo, zaradi katere ji je bila delno amputirana noga v letu 2015, ni izkazana, prav tako tudi ni izkazano protipravno ravnanje bolnišnice. Po njegovem mnenju pa gre pri zadevi tudi za vprašanje zastaranja, saj se je pok. A.A. v bolnišnici v ... zdravila v letu 2012.

5. Tožena stranka ugotavlja, da se prošnja tožnice v obravnavani zadevi opira na identično dejansko stanje in pravno podlago kot v zadevi št. Bpp 473/2017, ki se je vodila na podlagi prošnje njene mame. Iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi se dejansko stanje ali pravna podlaga kakorkoli spremenilo. Tožena stranka se strinja s pravnim mnenjem odvetnika, ki ga je podal v slednji zadevi. Navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči za uspešno odškodninsko tožbo izkazati vse štiri predpostavke odškodninske odgovornosti, in sicer: nedopustno ravnanje ali opustitev, iz katerega izvira škoda; nastalo škodo; vzročno zvezo med nedopustnim ravnanje oziroma opustitvijo in nastalo škodo; ter pravno podlago za odgovornost povzročitelja škode. Po presoji tožene stranke iz predložene zdravstvene dokumentacije vzročna zveza med operativnimi posegi, ki so bili opravljeni pri pok. A.A. v bolnišnici v ... v letu 2012, in okužbami, ki so terjale odstranitev njene noge v letu 2015, ni izkazana.

6. Glede zastaranja zahtevka tožena stranka ugotavlja, da je bila pok. A.A. v bolnišnici v ... obravnavana že od leta 2008 dalje. V letu 2012 ji je bila implantirana totalna proteza, ki je bila julija 2012 zaradi infekta odstranjena, nakar ji je bila v letu 2015 ponovno vstavljena totalna endoproteza desnega kolena, vendar pa je prišlo do nekroze kože in propada kožnega presadka, tako da ji je bila dne 18. 5. 2015 izvedena nadkolenska desna amputacija. V Ortopedski bolnišnici ... je bila pok. A.A. nazadnje obravnavana od 27. 1. do 24. 4. 2015, od koder je bila sprejeta v bolnišnico v ... ter od tam odpuščena dne 25. 5. 2015. Ob koncu leta 2015 in v začetku leta 2016 je bila obravnavana pri URI ... ter pri invalidski komisiji ZPIZ, kjer je bilo dne 11. 4. 2016 ugotovljeno, da je zdravljenje končano. Tožena stranka pojasnjuje, da po določbi prvega in drugega odstavka 352. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni zastaralni rok), v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni zastaralni rok). Iz prošnje tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči izhaja, da je njeni mami škoda nastala dne 18. 5. 2015, ko ji je bila amputirana noga, zdravljenje pa je bilo zaključeno dne 11. 4. 2016. Tožnica je najkasneje takrat razpolagala z vsemi podatki za določitev tožbenega zahtevka, kar pomeni, da je takrat tudi pričel teči triletni subjektivni zastaralni rok in se iztekel najkasneje dne 11. 4. 2019. Navaja sicer, da je njena mama umrla dne 11. 1. 2019, vendar pa ne zatrjuje, da bi umrla zaradi malomarnega zdravljenja. Prav tako iz njene prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izhaja, da za to pomoč zaproša v zvezi z uveljavljanjem odškodnine zaradi smrti bližnjega v posledici malomarnega zdravljenja, niti tak zaključek ne izhaja iz podatkov dokumentacije v spisu.

7. V prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožnica še navajala, da želi, da se zadeva njene mame v zvezi s tožbo Ortopedske bolnišnice ... nadaljuje, vendar iz podatkov iz spisa ne izhaja, da bi pok. A.A. tako tožbo vložila. V predmetni zadevi torej ne gre za nadaljevanje pravde z dedičem oziroma ne gre za vstop dediča v postopek, kar pomeni, da tožnica tudi ni izkazala aktivne legitimacije za začetek pravdnega postopka, ki ga želi sprožiti s tožbo.

8. Skladno z vsemi ugotovitvami tožena stranka zaključuje, da tožnica ne izpolnjuje procesnih predpostavk za odškodninsko tožbo zoper bolnišnico ... in nima verjetnih izgledov za uspeh v taki zadevi, zato je njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila. Tožnica namreč ne izpolnjuje enega od zakonskih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih določa 24. člen ZBPP, to je, da zadeva ni očitno nerazumna ter da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali v postopku vlagati pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

9. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in jo izpodbija s tožbo, iz katere je mogoče razumeti, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper bolnišnico v ... V tožbi navaja, da je njena mama trpela 6 let, v tem času pa je bila njena skrbnica in njena opora. Bolnišnico v ... toži zato, ker so mamo, pod navednicami, mučili in ji na koncu amputirali levo nogo. Prosi, če se ji lahko pomaga, da bi situacijo pripeljala do uspeha, saj ni šolana, ve pa, da se bo mamin primer rešil v pozitivnem smislu. Živela je z mamo in očetom, ki sta oba pokojna, meni pa, da je postopek, ki ga želi sprožiti, pravičen glede na celoten postopek zdravljenja njene mame. Iz leta v leto je bilo namreč vse hujše, dokler mame niso povsem izmučili. Postopek je pričela še pred mamino smrtjo, upa pa tudi, da se ne šteje, da je prepozna.

10. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa obširno utemeljila ter pojasnila, zakaj tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni ugodila. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožničinimi tožbenimi navedbami pa še dodaja:

13. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se zato pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči preverja tudi ali prosilec izpolnjuje vsebinske pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP, pri čemer se pri presoji vsebinskih pogojev upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ena izmed okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma naštete, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se, med drugim, šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Skladno z opisano zakonsko določbo sodišče povzema, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh.

14. Sodišče se pridružuje zaključku tožene stranke, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje vsebinskih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, določenih v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Tožena stranka je zato njeno prošnjo utemeljeno zavrnila. Tožnica namerava vložiti odškodninsko tožbo zoper Ortopedsko bolnišnico ... zaradi zatrjevanega malomarnega zdravljenja njene sedaj že pokojne mame A.A.. Četudi navaja, da namerava nadaljevati s postopkom, ki ga je v času življenja pričela že njena mama, pa iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je ta zgolj zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja glede možnosti za vložitev odškodninske tožbe in ji je bila ta pomoč v tem obsegu tudi odobrena (zadeva Bpp 473/2017), medtem ko odškodninske tožbe pri za to pristojnem sodišču ni vložila (čemur tožnica tudi ne oporeka). Postopek v zvezi z odškodninsko tožbo torej doslej še ni bil začet. Zgolj dejstvo, da je tožničina mama zaprosila za brezplačno pravno pomoč namreč ne pomeni začetka postopka, pač pa se pravdni postopek, v katerem se uveljavlja odškodnina, prične šele s trenutkom, ko je vložena tožba.

15. Sodišče se strinja s toženo stranko, ki pojasnjuje, da tožnica nima izkazane aktivne procesne legitimacije za vložitev odškodninske tožbe zaradi zatrjevanega malomarnega zdravljenja njene mame. Tožbo z odškodninskim zahtevkom iz takega razloga namreč lahko vlaga le tisti, ki je tovrstno škodo utrpel, kar pa pomeni, da bi jo lahko vložila tožničina mama, ne pa tožnica. Šele kolikor bi tožničina mama tako tožbo v času življenja vložila (vendar je ni), bi lahko tožnica po njeni smrti vstopila v že začet postopek kot njena dedinja, če ta še ne bi bil zaključen. Tožena stranka torej pravilno ugotavlja, da tožnica že zaradi te okoliščine s tožbo, ki jo namerava vložiti zaradi zatrjevane škode, ki jo je ob zdravljenju utrpela njena mama, nima verjetnega izgleda za uspeh.

16. Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da tožnica z nameravano odškodninsko tožbo, ki bi jo vložila zoper bolnišnico v ..., nima verjetnega izgleda za uspeh tudi iz razloga zastaranja. Kot je pravilno pojasnila, je treba odškodninsko tožbo vložiti v roku treh let po tem, ko oškodovanec izve za škodo in tistega, ki jo je povzročil (subjektivni zastaralni rok), v vsakem primeru pa v roku petih let, odkar je škoda nastala (objektivni zastaralni rok). V konkretnem primeru namerava tožnica tožbo vložiti zaradi domnevno malomarnega zdravljenja njene mame v bolnišnici v ..., kjer ji je bila v letu 2015 amputirana noga. Iz njene tožbe, enako kot iz vlog v postopku odločanja o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izhaja, da dan amputacije, to je dne 18. 5. 2015, šteje kot škodni dogodek. Glede na to, da je bilo zdravljenje pok. A.A. zaključeno dne 11. 4. 2016, kar izhaja iz izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje, je pravilen zaključek tožene stranke, da je tožničina mama najkasneje takrat izvedela za nastanek škode in bi morala tožbo vložiti v nadaljnjih treh letih, to je do dne 11. 4. 2019 (oziroma še v času življenja, glede na to, da je umrla dne 11. 1. 2019), česar pa ni storila. Zaradi poteka subjektivnega zastaralnega roka tožnica tudi iz tega razloga nima verjetnega izgleda za uspeh z morebitno odškodninsko tožbo. Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnjem odstavku, zgolj dejstvo, da je tožničina mama vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za svetovanje v zvezi z možnostjo vložitve tožbe namreč ne pomeni, da se je s tem pričel pravdni postopek v zvezi z uveljavljanjem odškodnine zaradi zatrjevanega malomarnega zdravljenja.

17. Nenazadnje se sodišče strinja tudi z ugotovitvijo tožene stranke, da iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi obstajala vzročna zveza med posegi, ki so bili tožničini mami opravljeni v letu 2012 v bolnišnici v ... in amputacijo noge v letu 2015, prav tako tudi ne protipravno ravnanje bolnišnice. Tožnica tudi iz tega razloga torej nima verjetnega izgleda za uspeh, kolikor bi vložila odškodninsko tožbo. Razloge za tak zaključek je tožena stranka obširno in prepričljivo pojasnila, zato jih sodišče ne ponavlja, pač pa se nanje sklicuje (9. do 19. točka obrazložitve izpodbijane odločbe).

18. Na podlagi vsega navedenega sodišča zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu ter je zato tožničino tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Odločitev je sprejelo na seji senata, saj temelji na dokazih, ki so bili izvedeni že v postopku izdaje izpodbijanega akta (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), dejansko stanje, ki je za odločitev relevantno (potek in čas zdravljenja tožničine mame, dejstvo, da je pok. A.A. vložila le prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ne pa tožbe) pa med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1850/2019-7
• Sklep I Up 302/2003
• UPRS Sodba I U 1600/2022-9