UPRS Sodba I U 1664/2019-11

Jedro

Po mnenju sodišča je organ na podlagi drugega odstavka 20. člena ZBPPP, v zvezi s prvim odstavkom 33. člena ZBPP, zaradi preveritve podatkov v prošnji, mogel od tožnika zahtevati pojasnila glede premoženja v BIH ter ustrezna dokazila o tem, saj pri tem ne gre za podatke, ki jih organ lahko pridobi po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih vodijo organi Republike Slovenije na podlagi nacionalne ureditve glede premoženja v Republiki Sloveniji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnika kot prosilca za dodelitev BPP v zvezi s sestavo in vložitvijo predloga za obnovo kazenskega postopka, vodenega pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV K..., za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku, vodenem pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IV P ..., v pravdnem postopku, vodenem pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani III P ... in pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine v zvezi z nehumanim ravnanjem z bolnikom ter za sestavo in vložitev kazenske ovadbe zoper bivšo ženo tožnika. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je organ ugotovil, da je prošnja nepopolna. Zato je tožnika pozval, naj pomanjkljivosti odpravi ter mu natančno pojasnil, kako naj to stori. Tožnik je bil v pozivu na odpravo pomanjkljivosti z dne 10. 6. 2019 opozorjen, da če v določenem roku prošnje za BPP ne bo dopolnil, da jo bo organ zavrgel oziroma zavrnil. Organ je 19. 6. 2019 prejel tožnikovo dopolnitev prošnje, v kateri je le ta navedel, da je na prestajanju zaporne kazni in mu je gibanje omejeno, niti nima dostopa do internetnih povezav, niti ni na razpolago telefonskih imenikov, zato uradnih listin o (ne)lastništu premoženja v BIH ne more predložiti. Tožnik tako ni podal dokazil o (ne)lastništvu premoženja v BIH ter vsaj lastne ocene vrednosti nepremičnin v BIH, katerih lastnik je. Pristojni organ sam ne more vpogledati v uradne evidence BIH. Glede na to, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni, bi lahko pooblastil družinskega člana oziroma koga drugega za pridobitev teh dokazil. Zaradi navedenega ni bilo mogoče preveriti materialnega položaja tožnika, torej finančnega kriterija za dodelitev BPP po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Glede na to je pristojni organ zaključil, da je prošnja tožnika za dodelitev BPP nepopolna in kot taka nesposobna za obravnavanje, zato je v skladu s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnikovo prošnjo zavrgel.

2. Tožnik v tožbi navaja, da navedbe v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne ustrezajo materialni resnici. V nadaljevanju se sklicuje na Ustavo RS in očita kršitve. Navaja, da je v odgovoru na poziv organu za BPP pojasnil, da je v zaporu, da ima zato onemogočeno kontaktiranje in da določenih podatkov ne more pridobiti. Po mnenju tožnika je v takem primeru organ za BPP dolžan podatke pridobiti po uradni dolžnosti. Tožnik navaja, da je v odgovoru na poziv pojasnil, da nima transakcijskega računa in prihrankov v BIH, da nima avtomobila in da nima zasebne obrti. Tožnik dalje navaja, da je v sodbi IV K ... zapisano drugače, kot je glavna obravnava potekala, ni bila pa snemana, čeprav se morajo od 1. 9. 2009 dalje vse glavne obravnave obvezno snemati, glede na delež 85 % stroškov, ki ga je nosila Evropska unija. Na omenjeni glavni obravnavi je bilo namreč rečeno, drugače pa je zapisano, da sta tožnik in brat dediča po pokojnem očetu, vendar da zapuščinski postopek še ni zaključen oziroma da tožnik o tem ni obveščen, ker ne živi v BIH. Tožnik navaja, da je posredoval vse podatke, ki so mu bili poznani, česar pa ne ve ali ne more pridobiti, pa tudi ni mogel posredovati. Navaja, da izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP in sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne organu v nov postopek, da se mu zagotovi pravica, ki jo jamči Ustava RS in mednarodno pravo. S tem, ko se mu ne prizna BPP, se zavira in onemogoča izvedbo drugih sodnih postopkov. Tožnik pripominja, da v primeru, če bi se naknadno ugotovilo, da ima kakršnokoli premoženje, da bi sredstva itak moral vrniti. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi v izpodbijanem sklepu.

4. Tožnik v naknadni pripravljalni vlogi navaja, da mu je zaradi sodnih postopkov, za katere zaproša za BPP, nastala nepopravljiva škoda na finančnem, zdravstvenem in psihičnem področju. Navaja, da iz predloženih podatkov bančnega računa izhaja njegovo finančno stanje in je razvidno, da plačuje stanovanjski kredit za stanovanje, v katerem prebiva bivša žena, ki mu dolga ne vrača. Navaja, da je v dosedanjih sojenjih prišlo do zmotnih ugotovitev dejanskega stanja v njegovo škodo. Zato prosi, da se njegovi tožbi ugodi, da bi uspel dobiti zagovornika po uradni dolžnosti.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se zavrže tožnikova prošnja za BPP v zvezi z več sodnimi postopki, v katerih je tožnik udeležen. Organ je odločitev oprl na drugi odstavek 67. člena ZUP in ugotovitev, da tožnik prošnje za BPP ni dopolnil tako, kot je bil pozvan, da to stori, zato organ ni mogel ugotoviti njegovega materialnega položaja in s tem enega od pogojev za dodelitev BPP. Tožnik v tožbi navaja, da je organu za BPP pojasnil, da je v zaporu, da ima zato onemogočeno kontaktiranje in da določenih podatkov ne more pridobiti, zato bi jih moral organ pridobiti po uradni dolžnosti.

7. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Kako organ postopa z nepopolno vlogo, določa ZUP v 67. členu: v roku petih delovnih dni mora od tožnika zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in mu določiti rok, v katerem jo mora popraviti; če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Organ je po presoji sodišča tako s tožnikovo nepopolno vlogo pravilno postopal po določbah 67. člena ZUP.

8. Da je bila tožnikova prošnja za BPP v pogledu podatkov o njegovem morebitnem premoženju v BIH nepopolna, ni sporno. Tožnik namreč v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa ni trdil nasprotnega in nasprotno ne trdi v tožbi. Kot izhaja iz tožnikove prošnje v spisu, v njej premoženja v BIH ni omenjal, na poziv organa za BPP, naj se v zvezi s podatki v sodbi IV K ..., da je v BIH lastnik hiše in zemljišča, izjasni glede svojega premoženjskega stanja v BIH ter predloži ustrezna dokazila, pa je odgovoril, da na ozemlju BIH ni lastnik ne prevoznega sredstva, ne proizvodnega obrata ne bančnega računa, da pa sta z bratom predvidena za dediča zemljišča po pok. očetu, pri čemer lahko organ za BPP dodatne podatke pridobi po uradni dolžnosti pri sodišču v BIH.

9. Po mnenju sodišča je organ na podlagi drugega odstavka 20. člena ZBPPP, v zvezi s prvim odstavkom 33. člena ZBPP, zaradi preveritve podatkov v prošnji, mogel od tožnika zahtevati pojasnila glede premoženja v BIH ter ustrezna dokazila o tem, saj pri tem ne gre za podatke, ki jih organ lahko pridobi po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih vodijo organi Republike Slovenije na podlagi nacionalne ureditve glede premoženja v Republiki Sloveniji. Na podlagi drugega odstavka 20. člena ZBPP so namreč prosilci za BPP dolžni dati organu vse podatke za ugotavljanje materialnega položaja, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine.

10. Po presoji sodišča se je - glede na povedano - tožnik v odgovoru na poziv brez podlage skliceval na dolžnost organa, da mora vse podatke pridobiti po uradni dolžnosti. Neprepričljivo je tudi zatrjeval, da je bilo organu znano, glede na to, da je v zaporu, da zahtevanih podatkov in dokazil ne more dobiti. Enako neprepričljiv je bil tožnik v zatrjevanju, da natančnejših podatkov o o lastništvu nepremičnin v BIH ne more posredovati; navedel je le, da sta z bratom (predvidena za) dediča zemljišča po pok. očetu ter da organ za BPP lahko po uradni dolžnosti pridobi dodatne potrebne podatke pri sodišču v Veliki Kladuši. Tožnik tudi po presoji sodišča ni prepričljivo zatrjeval oziroma izkazal, da bi bil absolutno nezmožen (ker bi bil brez kakršnekoli možnosti komunikacije, informiranja ipd.) posredovati natančnejše podatke o nepremičninah v BIH, ki jih je oziroma bo podedoval, o njihovi vrednosti itd., ki bi - glede na poziv organa - lahko temeljila tudi na samooceni. Zato se sodišče z organom strinja, da tožnik zahtevi po odpravi pomanjkljivosti v prošnji za BPP z odgovorom z dne 16. 6. 2019 ni zadostil iz razlogov na njegovi strani.

11. Tožnik v tožbi zgolj vztraja, da ker je v zaporu, zahtevanih podatkov ni mogel predložiti. Pri tem pa niti ne nasprotuje razlogovanju organa za BPP v izpodbijanem sklepu, da bi za pridobitev zahtevanih dokazil lahko pooblastil koga od družinskih članov ali koga drugega, in niti ne navede, da tako ne bi mogel ravnati. Prav tako vztraja, da bi organ za BPP bil dolžan podatke o premoženju tožnika pridobiti po uradni dolžnosti ter tudi ne podaja navedb zoper razlogovanje organa, da ne more vpogledovati v uradne evidence BIH in na ta način pridobivati podatkov za ugotovitev materialnega položaja tožnika kot prosilca za BPP. V zvezi z navedbami v tožbi, da je v sodbi IV K ... nepravilen zapis povedanega na glavni obravnavi o tožnikovem premoženju v BIH, pa sodišče dodaja, da je bila tožniku dana možnost, da navede, pojasni oziroma izkaže drugačno dejansko stanje v tem pogledu, pa pri tem ni izkazal potrebne skrbnosti, saj je v dopolnitvi prošnje za BPP podal povsem neizkazane in pomanjkljive dodatne navedbe, ne da bi to prepričljivo opravičil.

12. V zvezi s tožnikovim očitkom, da se mu posega v človekove pravice, ki jih jamči Ustava, sodišče dodaja, da se z izpodbijanim sklepom v tožnikove pravice do sodnega varstva in pravnega sredstva oziroma varovanja osebnosti in dostojanstva ter zasebne lastnine ne posega. Da bi mogel tožnik za posamezen sodni postopek pridobiti BPP, mora izkazati, da izpolnjuje pogoje glede materialnega položaja (13. in 14. člen ZBPP) in glede zadeve, za katero zaproša za BPP, da ni nerazumna (24. člen ZBPP). Da zakon lahko predpiše način uresničevanja posameznih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa določa Ustava v drugem odstavku 15. člena.

13. Izpodbijani sklep je bil izdan, ker tožnik ni dopolnil prošnje za BPP s podatki in dokazili, tako da bi organ mogel ob podatkih, s katerimi je že razpolagal, ugotoviti, ali bi bil tožnik glede na materialni položaj upravičen do BPP. Izpolnjevanja pogoja po 24. členu ZBPP tako organ v postopku (še) ni ugotavljal ter so zato nerelevantne vse tožnikove navedbe o tem, da zaproša za BPP v zvezi z zadevami, v katerih je bilo nepravilno odločeno v njegovo škodo.

14. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče dodaja, da nerelevantnih tožnikovih navedb, ki za odločitev niso (bile) pomembne, ker se na predmetno zadevo neposredno ne nanašajo, v sodbo ni povzemalo ter se do njih ne opredeljuje.

Datum zadnje spremembe:

04.09.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1946/2019-7
• UPRS sodba I U 1176/2015
• UPRS sodba II U 324/2016