UPRS Sodba I U 1644/2019-12

Jedro

Upravna odločba ne more nadomestiti pooblastila, danega odvetniku in daje prosilcu le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi.

Ker je tožnik odpovedal pooblastilo s svojim enostranskim dejanjem, je bil razlog, da postavljeni odvetnik ni več mogel v redu opravljati svoje dolžnosti, na strani tožnika, kot opredeljuje takšno situacijo določba desetega odstavka 30. člena ZBPP.

Toženka mora tudi v situaciji iz devetega ali desetega odstavka 30. člena ZBPP, torej v primeru, ko je prvo določeni odvetnik razrešen, v najkrajšem možnem času, namesto razrešenega odvetnika postaviti drugega, ki bo lahko izvrševal z odločbo o dodelitvi BPP določen obseg le-te.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo razrešila odvetnika A.A. (I. točka izreka) ter namesto njega za izvajanje dodeljene brezplačne pravne pomoči določila odvetnika B.B. (II. točka izreka). V obrazložitvi je navedla, da je bila upravičencu z odločbo z dne 30. 4. 2018 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P ... in v postopku mediacije in dodeljen odvetnik A.A. Dne 2. 11. 2018 pa je prejela dopis upravičenca, v katerem je navedel, da je 25. 10. 2018 preklical pooblastilo odvetniku A.A. in priložil obvestilo o preklicu pooblastila, ki ga je predložil v pravdnem postopku. Navedel je, da bo poskušal sam predlagati drugega izvajalca BPP, kolikor pa ne bo uspel, bo obvestil strokovno službo za BPP, da bo določila drugega izvajalca. Dne 30. 1. 2019 pa je prejela dopis odvetnika A.A., v katerem navaja, da je od upravičenca dne 25. 10. 2018 prejel obvestilo o odpovedi pooblastila. Ker ga sodišče v pravdnem postopku zaradi veljavne odločbe o dodelitvi BPP še vedno šteje za pooblaščenca upravičenca, slednji pa se zastopa sam in zavrača njegovo pomoč, predlaga razrešitev in postavitev drugega odvetnika. Z dopisom z dne 10. 7. 2019 je toženka upravičenca pozvala, da se o vlogi odvetnika A.A. pisno izjavi v roku 3 dni od prejema dopisa oziroma poda izjavo, ali še potrebuje zastopanje na podlagi odločbe o dodelitvi BPP. Upravičenec je v odgovoru dne 19. 8. 2019 navedel, da so navedbe odvetnika po vsebini neresnične, vendar nanje ne bo celovito odgovarjal zaradi slabega zdravstvenega stanja, ki ga dokazuje z zdravniškim potrdilom z dne 16. 10. 2018. Odgovor na poziv pa bo podal takoj, ko mu bo to dovoljevalo njegovo zdravstveno stanje ter podal tudi predlog za drugega izvajalca, kolikor pa ne bo mogoče, bo organ obvestil, da sam določi drugega izvajalca. Toženka ocenjuje, da so razlogi za razrešitev na strani upravičenca. Upravičenec se pred preklicom pooblastila ni obrnil na strokovno službo za BPP, temveč ga je samovoljno preklical, s čemer ji je bilo onemogočeno preverjanje razlogov, dodeljenemu odvetniku pa izvajanje BPP. V odgovoru z dne 19. 8. 2019 je tožnik pavšalno zanikal navedbe odvetnika o preklicu ter navedel, da bo konkretno pojasnilo podal, ko mu bo dovoljevalo zdravstveno stanje. S tem je prišel v nasprotje s samim seboj oziroma s svojo izjavo z dne 2. 11. 2018. Iz zdravniškega potrdila z dne 16. 10. 2018 izhaja, da je bilo upravičencu izdano zdravniško potrdilo o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave in drugega procesnega dejanja pred sodiščem v obdobju od 2. 9. 2018 dalje, zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni, ki mu onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje pri procesnih dejanjih, ki bo trajala dalj časa, tudi več kot leto dni. V odgovoru z dne 19. 8. 2019 upravičenec ni navedel, za kakšno zdravstveno stanje gre, ki naj bi mu onemogočalo izjasnitev glede navedb odvetnika in predlagati drugega izvajalca, bil pa je po izdaji zdravniškega potrdila sposoben odvetniku A.A. pisno preklicati pooblastilo za zastopanje z dne 25. 10. 2018 in o tem pisno obvestiti odvetnika kot sodišče v zadevi. Kolikor bi upravičencu nepredvidljiva in dalj časa trajajoča bolezen že od dne 2. 9. 2018 dalje dejansko onemogočala prihod na sodišče in sodelovanje, upravičenec ne bi mogel dne 25. 10. 2018 sam pripraviti pisnega obsežnega obrazloženega in dokazno podprtega dopisa o preklicu pooblastila odvetniku in o tem pisno obvestiti odvetnika, sodišče in pristojni organ za BPP. Glede na navedeno ugotavlja, da je bila upravičencu dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, in da upravičenec ni izkazal okoliščin, ki mu onemogočajo izjasnitev glede navedb odvetnika in predlagati drugega. Glede izbire drugega izvajalca ugotavlja, da je upravičenec že v prvi vlogi dne 2. 11. 2018 obvestil, da bo poskušal sam predlagati drugega izvajalca BPP, in le kolikor mu ne bo uspelo, da bo obvestil strokovno službo za BPP, ki bo določila drugega izvajalca. Glede na to, da je upravičenec enako navedel devet mesecev kasneje dne 19. 8. 2019, in da upravičenec ni izkazal, da so podane okoliščine, ki mu onemogočajo predlagati drugega izvajalca, ga je na podlagi drugega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) določila.

2. Tožnik v tožbi najprej povzema kronologijo postopka dodeljevanja BPP njemu in njegovemu mladoletnemu sinu. Povzema tudi kronologijo postopka v zadevi III P ... in procesna dejanja, ki so se v tej zadevi zgodila, v kateri je tožnik tudi mladoletni sin, toženi stranki pa C. in Č. d.d. Navaja, da so v 4. točki obrazložitve neresnične navedbe odvetnika, da se upravičenec zastopa sam in zavrača pomoč odvetnika. Tožnik se ne zastopa sam, saj je zaradi težke bolezni predlagal prekinitev postopka in pomoči odvetnika ni zavračal, vendar se odvetnik ni oziral na voljo tožnikov in njune navedbe, kot da je spregledal, da sodni izvedenec ni razglasil tožnika za opravilno nesposobnega. Odvetnik je zastopal predvsem svoje finančne in poslovne interese in upošteval najprej koristi drugotožene stranke Č. V popravljeni tožbi je izpustil podmeno in sicer, da gre za objavo slike mladoletnega sina D.D.a, za teroriziranje tožnika kot prijavitelja obsežnih neustavnih in nezakonitih dejanj povezane združbe oseb, katera z nezakonitimi dejanji in opustitvami pridobiva materialne koristi in družbeno moč. V 5. točki obrazložitve se navaja, da je toženka upravičenca z dopisom z dne 10. 7. 2019 pozvala, da se o vlogi odvetnika pisno izjavi v roku 3 dni od prejema dopisa, vendar pa se on ni sposoben v roku 3 dni pisno izjaviti o vlogi odvetnika, poziv pa je dobil tik pred koncem sodnih počitnic, tudi svojih mogoče zadnjih, ki jih lahko še preživlja s sinom, poleg tega pa se je ravnal po nasvetu zdravnikov, kot izhaja iz zdravniškega potrdila z dne 16. 10. 2018. Nadalje je v 7. točki navedeno, da so razlogi za razrešitev podani na strani upravičenca, ki se pred preklicem pooblastila v zvezi z morebitnimi razlogi za neustrezno izvajanje BPP ni obrnil na strokovno službo za BPP, temveč je samovoljno preklical pooblastilo, s čimer organu ni bilo omogočeno preverjane razlogov. Ugotavlja, da bi moral pristojni organ vedno preveriti razloge za razrešitev dodeljenega odvetnika, ker gre za porabo javnih sredstev, vendar tega očitno ne počne. Odvetnika organ ni pozval, da obrazloži razloge upravičenca za preklic pooblastila. Toženka ni ugotavljala, na čigavi strani so razlogi, vendar je vseeno sklenila, da so na strani upravičenca, ker je ta odpovedal pooblastilo, to pa je bilo nujno, saj bi odvetnik z zlorabo pooblastila napravil še več škode. Poudarja, da se toženka ne odziva, če se upravičenec obrne nanjo, kar dokazujejo tožbe zoper odločbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Bpp 1533/2017 in Bpp 1534/2017, obe z dne 12. 6. 2017. Na podlagi teh tožb je Upravno sodišče odpravilo odločbi s sodbama, I U 498/2017 in, I U 1695/2017. V 8. točki obrazložitve se navaja, da naj bi tožnik v odgovoru z dne 19. 8. 2019, pavšalno zanikal navedbe odvetnika o preklicu pooblastila oziroma, da naj bi prišel v nasprotje s samim sabo oziroma svojo izjavo z dne 2. 11. 2018. Tožnik pa ni zanikal preklic pooblastila, temveč zgolj navedbe odvetnika, da ga sodišče še vedno šteje za pooblaščenca upravičencev in da upravičenca "iz sicer povsem neupravičenih razlogov" zavračata pomoč odvetnika. V 9. točki se navaja, da pristojni organ ni upošteval navedb upravičenca, da obrazloženega odgovora na poziv z dne 10. 7. 2019, ne more podati zaradi zdravstvenega stanja, ki ga je dokazoval z zdravniškim potrdilom z dne 16. 10. 2018, ker konkretno ni navedel, za kakšno zdravstveno stanje gre, niti to ne izhaja iz vsebine predloženega zdravniškega potrdila. V zvezi s tem meni, da sodišče ni strokovno podkovano, da bi zdravstvene razloge presojalo. Ugotavlja, da so navedbe v odločbi neutemeljene, in da je izkazal obstoj okoliščin, ki so onemogočale izjasnitev glede navedb odvetnika A.A. Nadalje je v 10. točki obrazložitve navedeno, da ni izkazal okoliščin, ki bi mu onemogočale predlagati drugega izvajalca za BPP. Upravičenec meni, da je izkazal upravičene okoliščine. Glede na dosedanje izkušnje z odvetnikom vlaga tožbo zoper 2. točko izreka ter bo poskušal sam najti neodvisnega odvetnika, ki ga bo zastopal, ne pa mogočne in vplivne nasprotne stranke. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpravi tako, da se namesto odvetnika navedenega v 1. in 2. točki izreka določi odvetnik na predlog upravičenca oziroma podredno, da se tožbi ugodi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugotavlja, da tožnik izpodbija obe točki izreka odločbe z dne 26. 8. 2019, ker obširno navaja razloge, zakaj meni, da je odločba nezakonita tudi v 1. točki izreka, kljub primarnemu tožbenemu predlogu v katerem izrecno navaja le 2. točko izreka.

6. S 1. točko izreka je organ razrešil odvetnika A.A., ki ga je postavil z odločbo z dne 30. 4. 2018. Med strankama ni sporno, da je tožnik odvetniku dne 25. 10. 2018 preklical pooblastilo.

7. Odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je upravna odločba izdana v skladu z ZBPP, s katero je odvetnik s strani sodišča določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi pooblaščen s strani prosilca. Pooblastilo za zastopanje je pogodba o naročilu, s katero se prevzemnik naročila (odvetnik) zavezuje naročitelju (prosilcu), da bo zanj opravil določene posle, v primeru BPP to pomeni, da pooblaščenec pooblastitelju daje pravno pomoč po predpisih o odvetništvu in sprejema sodna pisanja v zadevi, v kateri je pooblastilo dano, v okviru dodeljene BPP. Pri pooblastilu odvetniku gre za obligacijsko pravno razmerje med prosilcem in odvetnikom, pri izdaji odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pa za upravno odločbo, izdano nosilcu brezplačne pravne pomoči glede na njegov zahtevek. Upravna odločba ne more nadomestiti pooblastila danega odvetniku in daje prosilcu le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi, kot to določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP). Tudi 98. člen ZPP brezpogojno določa, da mora pooblaščenec predložiti pooblastilo in ne določa, da ta obveznost odpade v primeru dodeljene BPP.

8. Glede na navedeno je odpoved pooblastila odvetniku povzročila, da odvetnik v zadevi, za katero je bil pooblaščen, tožnika ni mogel več zastopati. Ker je tožnik odpovedal pooblastilo s svojim enostranskim dejanjem, je bil razlog, da postavljeni odvetnik ni več mogel v redu opravljati svoje dolžnosti, na strani tožnika, kot opredeljuje takšno situacijo določba desetega odstavka 30. člena ZBPP. Zato je organ svojo odločitev v 1. točki izreka, ko je postavljeni odvetnik A.A. zahteval svojo razrešitev iz opisanega razloga, odločitev lahko oprl na to določbo. Razlogi oziroma nezadovoljstvo z delom odvetnika, ki jih tožnik v tožbi obširno opisuje, so glede na njegovo odpoved pooblastila nerelevantni, saj organa predhodno ni obvestil, da postavljeni odvetnik ne opravlja v redu svojega dela, kot to sedaj opisuje. Obvestitev organa, da se prosilec izogne posledici, ki izhaja iz 10. oziroma 11. odstavka 30. člena ZBPP, pa je zahtevana v devetem odstavku 30. člena ZBPP.

9. V zvezi z odločitvijo toženke v II. točki izreka sodišče ugotavlja, da iz dopisa tožnika toženki z dne 2. 11. 2018 izhaja, da je tožnik 25. 10. 2018 preklical pooblastilo v zadevi brezplačne pravne pomoči postavljenemu odvetniku in navedel, da pa bo sam poskušal predlagati novega izvajalca, v kolikor pa ne bo uspel, bo o tem obvestil toženko, da ga ta določi. V odgovoru toženki z dne 19. 8. 2019 se sklicuje, tudi v zvezi z določitvijo novega izvajalca, na zdravniško potrdilo z dne 16. 10. 2018, torej na zdravstveno stanje, ki mu preprečuje, da poda predlog za postavitev novega odvetnika, kar do odločitve toženke z izpodbijano odločbo 26. 8. 2019 ni storil. Sodišče ugotavlja, da tudi v tožbi, vloženi dne 18. 10. 2019, torej več kot eno leto po izdanem zdravniškem potrdilu z dne 16. 10. 2018 (kolikor se tožnik sklicuje na enoletni rok naveden v potrdilu), ne predlaga izbranega drugega svojega izvajalca.

10. Sodišče tožnikovemu razlogovanju, da je izpodbijana odločitev nezakonita, ker je kršena njegova pravica do predlaganja odvetnika, ne more slediti. Iz prvega odstavka 30. člena ZBPP izhaja, da prosilec lahko sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje brezplačne pravne pomoči in jo navede v prošnji. Vendar pa, kot določa drugi odstavek 30. člena ZBPP, če prosilec osebe, pooblaščene za izvajanje brezplačne pravne pomoči sam ne izbere, le-to določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti. Na podlagi navedenih odstavkov 30. člena ZBPP ter določb 26. - 28. člena ZBPP sodišče zaključuje, da toženka, ko odloči o obsegu BPP, določi tudi izvajalca, ki jo bo izvrševal. Namreč, kot izhaja iz 1. člena ZBPP, je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, ki pa je upravičenec, ki izvajalca nima določenega, ne more izvrševati, kljub temu, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Sodišče zato meni, da mora toženka tudi v situaciji iz devetega ali desetega odstavka 30. člena ZBPP, torej v primeru, ko je prvo določeni odvetnik razrešen, v najkrajšem možnem času, namesto razrešenega odvetnika postaviti drugega, ki bo lahko izvrševal z odločbo o dodelitvi BPP določen obseg le-te. Tožnik se ne more sklicevati na zdravniško potrdilo izpred enega leta, ki naj bi mu onemogočalo podati določen predlog za postavitev odvetnika kot razlog, da mu je bila kršena pravica do predloga, sodišče celo meni, da je ob slabem zdravstvenem stanju upravičenca toženka celo dolžna toliko prej nadomestiti razrešenega odvetnika z novim, da bo postopek, za katerega je bil tožniku odvetnik določen, lahko stekel. Povedano tudi tako,: toženka je s pozivom tožniku, da predlaga novega odvetnika, pa ga ta v razumnem roku ni izbral, zadostila upravičenju, ki iz 30. člena ZBPP izhaja, da lahko upravičenec sam predlaga izvajalca za BPP.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

12. Zavrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

04.09.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 248/2017-16
• UPRS Sodba II U 204/2020-6
• UPRS Sodba I U 767/2020-18