UPRS Sodba I U 1556/2018-16

Jedro

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem v prilogi, ki je izrecno naslovljena kot "pojasnila za uporabo Pravilnika", govori izključno o vlagi, ne pa tudi o njenem izvoru. Razlage že smiselno ni mogoče širiti z nadaljnjo razlago, ki po vsebini pomeni postavljanje nadaljnjih pogojev, tudi sicer pa vlage, do katere bi prišlo pri običajni rabi stanovanja, očitno in na prvi pogled ni mogoče povezovati z drugimi razlogi kot s fizikalnimi, torej objektivnimi lastnostmi stanovanja. Povedano drugače: vlaga, ki je ne bi bilo mogoče upoštevati pri točkovanju, mora izhajati iz neprimerne rabe stanovanja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 3521-136/2018-2 3110 z dne 5. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da je tožnik na javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenem 24. 9. 2016, dosegel 410 točk, zaradi česar njegova uvrstitev na prednostni listi upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ostane nespremenjena, stanovanja pa bodo zagotovljena vsem tistim upravičencem, ki so dosegli nad vključno 620 točk. Iz obrazložitve izhaja, da je bila ta odločba izdana v ponovljenem postopku, po tem, ko je naslovno sodišče v prejšnjem postopku izdano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Toženka navaja, da iz omenjene sodbe izhaja, da je predmet ponovljenega postopka ostala le ugotovitev, ali je treba tožniku priznati točke iz naslova zdravstvenih razmer. Tožnik je v tem pregledu predložil tri potrdila, ki navajajo ustrezna obolenja v skladu s kriteriji iz Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), vendar pa Pravilnik za točkovanje teh zdravstvenih razmer določa tudi dodaten pogoj, namreč da je v sedanjem stanovanju prosilca prisotna vlaga. Glede na Pravilnik je bilo mogoče v obravnavanem primeru vlago v stanovanju dokazovati z izvedenskim mnenjem in z ogledom. Tožnik svoji vlogi ni priložil izvedenskega mnenja, temveč je v dopolnitvi vloge predlagal ogled stanovanjskih razmer, šele ko se ni strinjal z ugotovitvami komisije, pa je dal izdelati izvedensko mnenje in ga predložil toženki.

2. Pravilnik se do vprašanja izvora vlage v stanovanju ne opredeljuje natančneje, vendar toženka meni, da nastajanje vlage v stanovanju, ki je posledica načina uporabe stanovanja, ne bo sanirana z dodelitvijo drugega stanovanja, saj se način rabe ne bo spremenil, tako da bo prišlo do pojava vlage v vsakem stanovanju. Zato je mogoče pri točkovanju priznati le vlago, ki nastaja kot posledica gradbenih lastnosti stanovanja, tako da bi dodelitev drugega stanovanja, v katerem ni gradbeno pogojenih faktorjev za nastanek vlage, lahko pripeljala do izboljšanja zdravstvenega stanja.

3. V tem smislu je komisija sicer v stanovanju ugotovila znake vlage, predvsem madeže plesni, vendar meni, da je vlaga posledica načina rabe stanovanja. Svoje stališče opira na obnovljeno streho objekta, njegovo termično izolacijo, brezhibno fasado in nova okna. Tožnikovo izvedensko mnenje sicer navaja, vendar z nobenim vidnim znakom ne podpre trditve, da v stanovanju prihaja do zamakanja. Vlaga v stanovanju torej ni pogojena z gradbenimi značilnostmi, temveč z načinom uporabe stanovanja, kar pomeni, da je "v celoti pod vplivom prosilca in ni primerno ne v skladu z namenom Pravilnika in razpisa, da se jo upošteva kot okoliščino, ki bi pomenila večjo potrebo po dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem".

4. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil, v obrazložitvi svoje odločbe pa v bistvenem ponavlja navedbe iz obrazložitve prvostopenjske odločbe.

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je naslovno sodišče že v prejšnji sodbo navedlo, da je njegova tožba dvakrat utemeljena in mu priznalo 50 točk za neprimerno bivanje ter 200 točk za potrdila o zdravstvenem stanju. Tokrat je komisija ugotovila prisotnost vlage, ki pa jo je povezala s kuhanjem v kuhinji, pri čemer niso povedali, kje naj kuhajo. Vlaga bi se v vsakem primeru pojavila zaradi severne lege stanovanja, po Pravilniku pa zadošča že delna vlaga. Čeprav je stanovanje premajhno za vse tri in so v njem neprimerni parketi in cevi, toženka ni priznala 50 točk za neprimerno bivanje, kljub temu da imajo od izvedenke točkovalni list. Toženka ni upoštevala mnenja izvedenke gradbene stroke s 40 let izkušenj, ne Pravilnika, ker se je odločila, da jim vlage ne bo priznala. Sodišču predlaga, naj toženki naloži globo, njemu in njegovi družini pa prizna točke za neprimerno bivanje in potrdila o zdravstvenem stanju, poleg tega pa naj mu povrnejo stroške za izvedenko ter takso za pritožbo.

6. Toženka v odgovoru na tožbo podrobno povzema potek dosedanjega postopka in "na kratko podaja razlago" prejšnje sodbe naslovnega sodišča v tej zadevi ter dodaja, da je bila naloga komisije presoditi, ali je vlaga v stanovanju posledica gradnje oziroma gradbenih značilnosti stavbe. Ker vlaga v stanovanju ni pogojena z gradbenimi značilnostmi, temveč z neprimerno uporabo, je tudi po mnenju drugostopenjskega organa prvostopenjski organ odločil pravilno. Drugi zahtevani pogoj za priznanje zdravstvenih razmer, namreč obstoj vlage, tako ni izpolnjen, zato toženka sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

7. Tožba je utemeljena.

8. V zadevi je sporno izključno priznanje točk v skladu s Pravilnikom, zato se sodišče ne spušča v nobena druga vprašanja v zvezi z dodeljevanjem neprofitnih stanovanj v najem.

9. Kot pravilno navajata obe stranki, je sodišče v tej zadevi že odločalo, in sicer s sodbo I U 1723/2017. Toženka ima prav, da je sodišče v tej sodbi zavzelo jasno stališče do vprašanja, ali je tožnik v postopku pravočasno predložil dokazila o bivanju v neprimernem stanovanju. Ker namreč tožnik teh dokazil ni predložil ne ob prijavi na razpis, ne v naknadno postavljenem roku, je menilo, da je toženka ravnala pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavala na način, kot da dodatnih točk iz naslova neprimernega stanovanja ni uveljavljal. Toženka je bila po četrtem odstavku 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v ponovljenem postopku vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka. Njeno ravnanje in stališča glede možnosti uveljavljanja dodatnih točk iz naslova neprimernega stanovanja so bila v skladu z navedenim stališčem iz sodbe in s tem - glede na navedeno določbo ZUS-1 - zakonita.

10. Vendar pa je prav tako sporna tudi pravilnost točkovanja zdravstvenih razmer. Tega vprašanja Pravilnik ne ureja neposredno, temveč zgolj prek prilog, in sicer obrazca za točkovanje in pojasnil za uporabo Pravilnika, katerih uporabo predpisuje v členu 26. Iz teh pojasnil izhaja, da se zdravstvene razmere točkujejo v primeru, če je iz zdravniškega potrdila razvidno, da prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astme, vendar pod dodatnim pogojem, da je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob ogledu.

11. Pri tem med strankama ni sporno, da je tožnik zase in za dva svoja družinska člana na ustrezen način izkazal kronično bolezen zgornjih dihal oziroma astmo in da je komisija najemodajalca ob ogledu sedanjega tožnikovega stanovanja ugotovila prisotnost vlage. Sporno je, ali do te vlage prihaja zaradi neustrezne uporabe stanovanja ali zaradi zamakanja ter ali oziroma koliko je to treba upoštevati pri odločanju.

12. Toženka je svojo odločitev oprla na razlago Pravilnika, po kateri naj bi Pravilnik omogočal le upoštevanje vlage, ki je posledica gradbenih oziroma konstrukcijskih pomanjkljivosti, ne pa tudi vlage, ki je zgolj posledica rabe stanovanja, saj te vlage ob nespremenjeni rabi ni mogoče odpraviti z dodelitvijo novega stanovanja v najem. Vendar pa po presoji sodišča besedilo Pravilnika ne daje nobene podlage za tako razlago, saj celo v prilogi, ki je izrecno naslovljena kot "pojasnila za uporabo Pravilnika" govori izključno o vlagi, ne pa tudi o njenem izvoru. Razlage že smiselno ni mogoče širiti z nadaljnjo razlago, ki po vsebini pomeni postavljanje nadaljnjih pogojev, tudi sicer pa vlage, do katere bi prišlo pri običajni rabi stanovanja, očitno in na prvi pogled ni mogoče povezovati z drugimi razlogi kot s fizikalnimi, torej objektivnimi lastnostmi stanovanja. Povedano drugače: vlaga, ki je ne bi bilo mogoče upoštevati pri točkovanju, mora izhajati iz neprimerne rabe stanovanja.

13. Taka razlaga neposredno izhaja tudi iz besedila Pravilnika, ki v 27. členu določa, da so najemniki dolžni pri uporabi neprofitnih stanovanj skrbeti za upoštevanje določb zakona, sklenjene najemne pogodbe ter hišnega reda, upoštevanje načelo skrbne rabe stanovanja ter skupnih delov stavbe. Pravilnik torej postavlja jasne kriterije in pravila za ustrezno rabo stanovanja, pri taki rabi pa morebitnih pomanjkljivosti stanovanja ni mogoče pripisati najemniku, temveč objektivnim lastnostim stanovanja. Pri tem toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe v ničemer ne navaja, da oziroma v čem naj bi bila tožnikova raba stanovanja neprimerna. V obrazložitvi drugostopenjske odločbe mu tako (neprimerno) rabo stanovanja sicer očita, vendar tega očitka v ničemer ne obrazloži. Glede na povedano to pomeni, da je izpodbijana odločba zaradi nepravilne uporabe podzakonskega akta ostala neobrazložena glede okoliščine, ki je bistvenega pomena za odločitev.

14. Sodišče je zato v skladu s 3. in 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s 3. točko 64. člena ZUS-1 sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je to odločbo izdal, v ponoven postopek, po četrtem odstavku istega člena pa je organ v tem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V obravnavani zadevi to pomeni, da bo morala toženka v primeru, če bo svojo odločitev oprla na stališče, da vlage v stanovanju ni mogoče upoštevati zaradi načina rabe tega stanovanja, ugotoviti in ustrezno obrazložiti, za kakšno rabo gre in v čem je ta raba neprimerna in neskladna z zakonom, sklenjeno najemno pogodbo ter hišnim redom oziroma z načeli skrbne rabe stanovanja ter skupnih delov stavbe.

15. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 lahko odločilo brez glavne obravnave, na seji.

16. Tožnik je v tožbi zahteval tudi povračilo stroškov izvedenke in takse za pritožbo, vendar se ti stroški že po tožbenih navedbah nanašajo izključno na upravni postopek, ne pa na spor pred sodiščem, zato sodišče nima podlage, da bi o njih odločilo v tej sodbi.

Datum zadnje spremembe:

03.09.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1723/2017-13
• UPRS sodba I U 384/2012
• sodba IV U 273/2011