UPRS Sodba II U 531/2019-6

Jedro

Nedvomno je v interesu pravičnosti, da je tožnici omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku, če sama nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njena pravica do poštenega sojenja. Vendar pa pravni interes oškodovanca v kazenskem postopku ni neomejen. ZKP oškodovancu ne zagotavlja neomejenih možnosti za varstvo pravnega interesa na prvi stopnji, saj ga oškodovanec lahko varuje le v okviru izvrševanja procesnih pravic, ki mu jih omogoča ZKP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 729/2019-2 z dne 11. 12. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku v 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), za zastopanje kot oškodovanke pred sodiščem prve stopnje v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki se vodi pod opr. št. I Kpr 29617/2019, in za nadaljnjo zastopanje pred sodiščem prve stopnje v morebitnem kazenskem postopku, kolikor bo zoper obdolženca A.A.vložena obtožnica. Tožena stranka je prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnila, saj je ugotovila, da v konkretnem primeru pogoj po 1. alineji prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni izpolnjen.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sodišče vodi kazensko preiskavo oziroma kazenski postopek zoper obdolženca A.A., zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanji KZ-1). Organ za BPP ugotavlja, da je tožnica v navedeni zadevi udeležena kot oškodovanka in je bila v fazi preiskave že zaslišana kot priča. V navedeni kazenski zadevi se bo ugotavljal obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti obdolženca, pri čemer si bo to prizadevalo dokazati Državno tožilstvo, tožnica kot prosilka pa bo v samem kazenskem postopku na glavni obravnavi (morda ponovno) zgolj zaslišana kot priča o okoliščinah zadeve. Po mnenju organa za BPP tožnica ne potrebuje pooblaščenca za zastopanje v predmetni kazenski zadevi. Tožnica bo v kazenski zadevi lahko vse do konca glavne obravnave kot oškodovanka tudi brez pomoči pooblaščenca, uveljavljala morebitni premoženjski pravni zahtevek, kateri se bo obravnaval v tem kazenskem postopku le, če se s tem ne bi preveč zavlekel sam postopek, kolikor pa bo tožnica kot prosilka s svojim premoženjsko pravnim zahtevkom napotena na pravdo, pa lahko ponovno vloži prošnjo za dodelitev BPP, pri čemer se bo pri ugotavljanju upravičenosti do BPP ponovno presojalo materialno premoženjski vsebinski pogoj. Organ za BPP je zaključil, da tožnica kot prosilka v predmetni kazenski zadevi ne potrebuje pooblaščenca za zastopanje in za morebitno vložitev premoženjsko pravnega zahtevka, saj lahko vse do konca glavne obravnave vloži morebiten premoženjski zahtevek tudi brez pomoči pooblaščenca, in sicer v okviru podane izjave na zapisnik na glavni obravnavi, ji tako ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti BPP.

3. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da ji KZ-1 kot oškodovanki nudi pravice, ki jih kot laik ne more uveljavljati. Nerealno in neživljenjsko je pričakovati od tožnice, ki se prvič srečuje s kazenskim postopkom, da bo brez pravne pomoči znala opozoriti na vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi bo zavarovala svoje interese, postavljati obdolžencu, pričam, izvedencem vprašanja, dajati pripombe in pojasnila glede izpovedbe prič, pregledovati spise, si ogledovati dokazne predmete in izvajati druge pravice in dolžnosti po določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Nerealno je tudi pričakovati od tožnice, da sploh ve, da ji te pravice pripadajo, kaj šele, da jih je sposobna razumeti in jih iz obsežnega spisa razbrati ter uporabiti v praksi. Poleg tega lahko državni tožilec na glavni obravnavi obtožnico umakne ali odstopi od preiskave, ob tem pa se tožnica znajde v situaciji, ko mora v skladu z 61. členom ZKP takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati s pregonom. Tožnica opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-320/2014, U-I-5/2017, ki se je izreklo o pomembnosti vloge oškodovanca v kazenskem postopku in je kot neustavno ocenilo ureditev, ki oškodovancu ne omogoča pritožbe zoper sodbo kazenskega sodišča prve stopnje.

4. Tožnica kot nepravilno in zgrešeno ocenjuje tudi stališče tožene stranke, da državni tožilec zastopa interes oškodovanca, s čemer naj bi oškodovancu bila zagotovljena zadostna pravna pomoč. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da oškodovanec v kazenskem postopku ne sodeluje zgolj z namenom uveljavljati premoženjsko pravni zahtevek, ampak na primer varuje tudi svojo osebno dostojanstvo, katero je bilo poseženo s kaznivim dejanjem. Tožeča stranka meni, da je tožba utemeljena in je odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi nezakonita.

5. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila upravni spis.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta zavrnila tožničino prošnjo, da se ji dodeli BPP zastopanje kot oškodovanke v kazensko preiskovalni zadevi in za nadaljnjo zastopanje pred sodiščem prve stopnje v morebitnem kazenskem postopku, ki se vodi zoper obdolženca A.A. v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I Kpr 29617/2019.

8. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. V skladu s 1. členom ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki bi brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona, pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči.

10. Nedvomno je v interesu pravičnosti, da je tožnici omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku v tem postopku, če sama nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njena pravica do poštenega sojenja. Vendar pa pravni interes oškodovanca v kazenskem postopku ni neomejen. ZKP oškodovancu ne zagotavlja neomejenih možnosti za varstvo pravnega interesa na prvi stopnji, saj ga oškodovanec lahko varuje le v okviru izvrševanja procesnih pravic, ki mu jih omogoča ZKP. Namen teh procesnih pravic je možnost učinkovitega uveljavljanja premoženjskih zahtevkov oziroma oškodovančevega pravnega interesa. Interes oškodovanca je, da lahko uveljavlja in da se lahko spoštujejo njegove pravice, ki jih ima po ZKP. Tožena stranka je tako iz ugotovljenih dejstev napačno presodila dejansko stanje in v posledici napačno uporabila materialno pravo.

11. Tožena stranka bo morala ob ponovni presoji upravičenosti tožnice do BPP ugotavljati tudi premoženjski položaj tožnice ali izpolnjuje z ZBPP določene pogoje, ki se nanašajo na njen finančni položaj (subjektivni pogoj) iz 13. člena ZBPP. Ob ugotovitvi finančnega pogoja, bo tožena stranka morala nadalje presojati objektivni pogoj, torej zadevo za katero tožnica prosi za BPP in upoštevati, da morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.

12. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ponovno odločiti o upravičenosti tožnice do BPP.

13. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in tožencem ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna je le pravna presoja pravilnosti ravnanja tožene stranke, pri tem pa glavne obravnave tudi ni predlagala nobena od strank v postopku.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu četrtega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

15. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

31.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 385/2015, enako tudi II U 395/2015
• UPRS sodba IV U 193/2015
• UPRS sodba II U 495/2014