UPRS Sodba II U 507/2019-9

Jedro

Tožena stranka prosilki ni ugodila glede oprostitve plačila stroškov postopka, saj v trenutku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni jasno, ali bo prosilka želeno obliko brezplačne pravne pomoči sploh potrebovala. V času odločanja namreč še ni gotovo, ali bo dokazovanje z morebitnim izvedencem potrebno, ali bo sodišče sploh določilo izvedenca in torej, ali bodo stroški za izvedenca sploh nastali, predvsem pa, katera pravdna stranka jih bo dolžna kriti. Če bi se v postopku izkazalo, da se bo pravdni postopek nadaljeval, in da bo sodišče ocenilo, da je potreben izvedenec in tudi, da je stroške za izvedenca dolžna poravnati tožnica, bo lahko tožnica takrat za dodelitev brezplaćne pravne pomoči za izvedenske stroške še vedno zaprosila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) delno ugodila, in sicer za vložitev tožbe v roku treh mesecev, vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika, medtem ko je prošnjo delno zavrnila v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov.

2. V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja, da je prosilka dne 10. 10. 2019 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo v zvezi z napakami v izvršilnem postopku. Tožena stranka je pri presoji finančnega položaja prosilke ugotovila, da na podlagi navedb prosilke in predloženih dokazov, povprečni mesečni dohodek prosilke in njenih družinskih članov v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP ni presegal 804,36 EUR, zaradi česar prosilka tako izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Tožena stranka je ob oceni objektivnega elementa prosilkine prošnje v skladu določili 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotovila, da zadeva ni očitno nerazumna v smislu določila drugega odstavka 24. člena ZBPP, zaradi česar je izpolnjen tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP in je tako prošnji prosilke ugodila.

3. Tožena stranka pa prosilki ni ugodila glede oprostitve plačila stroškov postopka, saj v trenutku dodelitve BPP ni jasno ali bo prosilka takšno obliko pomoči sploh potrebovala, niti ali bo še izpolnjevala pogoje za dodelitev BPP, zaradi česar je v tem delu po mnenju tožene stranke prošnja nerazumna oziroma vsaj preuranjena, saj bo prosilka, kolikor bo takšno pomoč potrebovala, lahko ponovno zaprosila za dodelitev BPP, pri čemer ne gre prezreti, da je prosilec za BPP dolžan v postopku podati tudi soglasje za mediacijo, zaradi česar je mogoče, da se bo zadeva zaključila že v mediacijskem postopku in nadaljnji stroški za morebitnega izvedenca niti ne bodo potrebni.

4. Tožnica vlaga tožbo glede zavrnilnega dela odločbe tožene stranke, saj meni, da glede na dejstvo je invalidsko upokojena (I. kategorija) in iz navedenega razloga prošnja za kompletno dodelitev BPP nikakor ni preuranjena, ampak je popolnoma razumljiva in v skladu z zakoni in Ustavo RS. Dodatno še navaja, da je tudi zavrnilni del, torej neugoditev glede oprostitve plačila sodnih stroškov zanjo življenjskega pomena, saj so ji bile v preteklih postopkih storjene velike krivice, zaradi česar prosi, da tukajšnje sodišče ponovno preveri njene navedbe in tožbi ugodi ter ji dodeli upravičenost do BPP v celoti.

5. Tožena stranka je poslala upravni spis. V odgovoru na tožbo pa je navedla enako kot že v odločbi, pri čemer je ponovno izpostavila, da bo tožnica, v kolikor bi se izkazala potreba za nastanek dodatnih stroškov glede postavitve izvedenca, lahko ponovno zaprosila za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, o čemer pa bo mogoče utemeljeno odločati šele v primeru, če se bo tekom postopka izkazalo, da bodo prosilki nastali konkretni stroški postopka, saj le-ti v času trenutka odločanja še niso bili znani. Dodatno je navedla, da tudi ni znano v kolikor bi stroški izvedena nastali, kateri od pravdnih strank bi bili naloženi v plačilo, kakor tudi, da v kolikor se bo spor rešil v mediacijskem postopku, do dokazovanja v pravdnem postopku sploh ne bo prišlo. Tožena stranka se sklicuje tudi na obstoječo sodno prakso I U 1712/2011 z dne 8. 11. 2011, I U 562/2017 z dne 25. 4. 2017, I U 1921/2017 z dne 3. 10. 2017, ko je bilo v podobnih primerih že enako odločeno.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke o delni zavrnitvi BPP zgolj glede stroškov postopka temelji na ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP tudi v tem obsegu po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP. Med strankama je sporno ali je tožena stranka pravilno štela, da je tožničina prošnja za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na stroške neutemeljena ali vsaj preuranjena, saj v času izdaje izpodbijane odločbe še ni izkazano, ali bodo stroški postopka sploh nastali.

8. Na podlagi podatkov v spisu, je po presoji sodišča, tožena stranka s pravilnim razlogom tožnici odrekla BPP v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov postopka. Drži namreč, da v času vložitve prošnje za BPP in odločanju o prošnji za dodelitev BPP še ni bilo gotovo ali bo dokazovanje z morebitnim izvedencem potrebno, ali bo sodišče sploh določilo izvedenca in torej v posledici ali bodo stroški za izvedenca nastali, predvsem pa ne, katera pravdna stranka jih bo dolžna kriti.¹ Iz odgovora tožene stranke z dne 6. 12. 2019 je ugotoviti, da se spor lahko reši tudi z mediacijo, pri čemer je odklonitveni razlog tožene stranke, da obstaja možnost poravnave (in do dokazovanja v pravdnem postopku posledično sploh ne bo prišlo), po presoji sodišča sprejemljiv. Kolikor bi se v postopku izkazalo, da se bo pravdni postopek nadaljeval, in da bo sodišče ocenilo, da je potreben izvedenec in tudi da je stroške za izvedenca dolžna poravnati tožnica, bo lahko tožnica takrat za dodelitev BPP za izvedenske stroške še vedno zaprosila. Glede na navedeno se sodišče v celoti strinja z odločitvijo organa za BPP. Tako sodišče tožničine ugovore glede na zgoraj navedeno ocenjuje kot neutemeljene.

9. Ker tako tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

-------------------------------

¹ Enako sodba I U 1921/2017-6 z dne 03.10.2017.

Datum zadnje spremembe:

31.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 475/2016
• UPRS sodba II U 114/2017
• UPRS sodba I U 786/2016