UPRS Sodba II U 499/2019-6

Jedro

Brezplačna pravna pomoč se po določilih ZBPP lahko odobri le za zadeve, ki so predmet sodnega postopka. Tožnik pa želi brezplačno pravno pomoč za vložitev izvensodnega zahtevka oziroma predpravdnega zahtevka zoper zavarovalnico, kar pomeni, da ne gre za sodni postopek. Zato mu brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), za vložitev predpravdnega zahtevka zoper Zavarovalnico A. d.d., zaradi izgube bonitet iz naslova zavarovanja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku že dodeljena BPP z odločbo naslovnega sodišča opr. št. BPP 468/2019, in sicer za pravno svetovanje glede prometne nezgode, ki jo je utrpel dne 13. 3. 2018. Tožnik prosi, da se mu dodeli BPP za vložitev predpravdnega zahtevka za zastopanje v tem postopku. Tožena stranka se je sklicevala na prvi odstavek 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in na prvi odstavek 7. člena ZBPP in zavrnila prošnjo tožnika za BPP, saj ne gre za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.

2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu in navedel, da je tožena stranka njegovo vlogo za dodelitev BPP neupravičeno zavrnila, tožbo pa vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik v tožbi navaja sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 65/2019 z dne 7. 2. 2019 in prakso upravnega sodišča, da se lahko BPP dodeli tudi za druge postopke, če je njihov namen oziroma cilj izvensodno poravnavanje sporov. V praksi postopek uveljavljanja odškodnine zaradi škodnega dogodka najprej poteka izvensodno. V obravnavni zadevi se je tožena stranka v izpodbijani odločbi sklicevala na prvi odstavek 1. člena ZBPP, ki med drugim določa, da BPP obsega uresničevanje pravice do sodnega varstva. Vendar bi bilo potrebno pri odločanju upoštevati tudi določilo četrtega odstavka 1. člena ZBPP, ki določa, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do BPP in je v spornem razmerju prizadevati, da se sporna razmerja rešijo izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Poleg tega tudi iz določila prvega odstavka 7. člena ZBPP izhaja, da se lahko BPP dodeli tako za vse oblike sodnega varstva pred sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije kot tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodne poravnave spora. Tožnik se sklicuje tudi na 26. člen ZBPP. Meni, da za dodelitev BPP ni nujno, da morajo biti že izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožeči stranki prizna stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik v svoji prošnji za BPP dne 19. 9. 2019 navedel, da želi BPP za vložitev predpravdnega zahtevka zoper Zavarovalnico A. d.d. zaradi izgube bonitet iz naslova zavarovanja, v obsegu zastopanja na I. stopnji.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in se sodišče v izogib ponavljanju nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

8. Namen BPP v skladu z ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP). Vsakdo, ki je pod pogoji po ZBPP lahko upravičenec do BPP in je v spornem razmerju, si mora prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu (četrti odstavek 1. člena ZBPP).

9. Tožnik tožbo utemeljuje na odločitvi v zadevi Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 65/2019 z dne 7. 2. 2019. Navedena sodba se v obrazložitvi sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi opr. št. I U 207/2013 z dne 1. 10. 2013, kjer je prosilec vložil prošnjo za BPP, zaradi vložitve odškodninske tožbe, zaradi škodnega dogodka in je bila v tej zadevi odločitev sprejeta na podlagi drugačnega pravnega in dejanskega stanja zadeve.

10. Iz navedene sodbe jasno izhaja stališče, da 1. člen ZBPP definira namen BPP, ne definira pa ta razlage določbe četrtega odstavka 1. člena ZBPP, kdaj šteti, da se sporno razmerje rešuje izvensodno. Iz navedenega razloga je sodišče to razlago poiskalo v določbi prvega odstavka 7. člena ZBPP, po kateri se lahko BPP odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge storitve določene z zakonom, pri čemer ZBPP vse oblike sodnega varstva pred sodišči, pa tudi pred organi, institucijami in osebami, pristojnimi za izvensodno poravnavanje sporov, združuje v skupni pojem „sodni postopki“ (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Navedena določba torej v 7. členu vključuje v pojem „sodni postopki“ tudi izvensodno reševanje sporov, kar pa po presoji sodišča pomeni, da je tožnik, ki ta pojem razširja tudi na reševanje spornih vprašanj (tudi predpravdnih zahtevkov pred zavarovalnicami) v institucije, ki niso pristojne za reševanje izvensodnih zahtevkov, prekoračil namen določbe četrtega odstavka 1. člena ZBPP.

11. Tako se BPP po določilih ZBPP lahko odobri le za zadeve, ki so predmet sodnega postopka, kot je bilo tožniku pojasnjeno že v izpodbijani odločbi. Tožnik pa želi BPP za vložitev izvensodnega zahtevka oziroma predpravdnega zahtevka zoper zavarovalnico, kar pomeni, da ne gre za sodni postopek.

12. Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno uporabila določila ZBPP in sodišče zato zavrača ugovore tožnika kot neutemeljene. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in zakonit, je tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

31.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 86/2018-6
• Sodba I Up 366/2005
• Sodba I Up 683/2005