UPRS Sodba in sklep I U 2397/2017-29

Jedro

Prvi tožnik in druga tožnica sta že tekom prvostopenjskega upravnega postopka zatrjevala, da sta svojo izjavo o sprejemu ponudbe poslala priporočeno s pošiljko, ki sta jo oddala na bencinskem servisu 23. 11. 2016, v zvezi s čimer sta predložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerega izhaja žig z dnem 23. 11. 2016, česar pa organ v postopku ni razčistil in v izpodbijani odločbi tudi ni navedel razlogov za svoj zaključek, da je bila priporočena pošiljka prvega tožnika in druge tožnice poslana 24. 11. 2016. To pomeni, da izpodbijana odločba glede bistvene okoliščine ni obrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj sodišče odločbe ne more preizkusiti.

Organ je z izpodbijano odločbo odločil (le) o zahtevku prvega tožnika in druge tožnice, kar pomeni, da se končna odločitev upravnega organa (izpodbijana odločba) na pravico ali pravno korist tretje tožnice sploh ne nanaša. Dejstvo, da tretja tožnica v tem postopku nastopa kot prodajalka oziroma ponudnica predmetnih kmetijskih zemljišč, pa za odločitev glede na prej navedeno ni pravno pomembno. Izpodbijana odločba namreč v ničemer ne vpliva na njen pravni položaj v postopku prodaje teh kmetijskih zemljišč, zato za njeno izpodbijanje nima pravnega interesa.

Izrek

I. Tožbi A.A. in B.B. se ugodi, odločba Upravne enote Kočevje št. 330-587/2016/9 z dne 6. 6. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožba družbe C. d.o.o. se zavrže.

III. Tožena stranka je dolžna prvemu tožniku in drugi tožnici povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek prvega tožnika in druge tožnice za odobritev pravnega posla po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). V obrazložitvi navaja, da je bila ponudba za prodajo parcel št. 3318/1, 3318/2, 3319/2, 3319/3 in 3287/3, vse k.o. ..., objavljena od 24. 10. 2016 do 23. 11. 2016 ter da sta prvi tožnik in druga tožnica izjavo o sprejemu ponudbe poslala po pošti priporočeno 24. 11. 2016, torej izven zakonsko predpisanega 30-dnevnega roka. Zaradi podane zahteve za vrnitev v prejšnje stanje je postopek v zvezi s predmetno zahtevo s sklepom z dne 15. 2. 2017 prekinil do rešitve predhodnega vprašanja, to je dokler Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopenjski organ) ne odloči o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi zahteve za vrnitev v prejšnje stanje v tem postopku. Ugotavlja, da je z odločbo z dne 7. 4. 2017 drugostopenjski organ zavrnil pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za vrnitev v prejšnje stanje ter da je Upravno sodišče na poizvedbo upravnega organa 1. 6. 2017 odgovorilo, da upravni spor v tej zadevi ni bil sprožen, zato je organ v tej zadevi na podlagi pridobljenih dokazil predlagano odobritev pravnega posla v skladu z 22. členom ZKZ zavrnil.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil.

3. Tožniki se z odločitvijo ne strinjajo in vlagajo tožbo, v kateri navajajo, da organ svojo odločitev utemeljuje s sklepom z dne 15. 2. 2017 o prekinitvi postopka odobritve pravnega posla do rešitve predhodnega vprašanja, vendar ob njegovi izdaji ni bilo mogoče predvideti, da bo potreben tudi postopek pred Upravnim sodiščem. V pripravljalni vlogi z dne 29. 11. 2017, naslovljeni "Dopolnitev tožbe", pa dodajajo, da imata prvi tožnik in druga tožnica pravni interes v predmetni tožbi kot stranki izpodbijane odločbe, tretja tožnica pa kot prodajalka in ponudnica kmetijskega zemljišča, ki ima v postopku odobritve pravnega posla bistveno vlogo, ter da sodni postopek, ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod opr. št. I U 1054/2017 in se nanaša na zahtevo prvega tožnika in druge tožnice za vrnitev v prejšnje stanje, še ni končan. Sodišču predlagajo, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v povezavi z odločbo druge stopnje odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njihovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. V pripravljalni vlogi z dne 23. 8. 2018 tožniki navajajo, da sta prvi tožnik in druga tožnica priporočeno pismo z izjavo o sprejemu ponudbe v obravnavanem postopku pravočasno oddala 23. 11. 2016 na bencinskem servisu E. ter da razen originalnega potrdila o oddaji pošiljke z dne 23. 11. 2016, v katerega je upravni organ dvomil, nista imela drugega dokaza o pravilnosti in pravočasnosti svojega ravnanja, zato sta zaradi varovanja roka in svojih pravic istega dne vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Menijo, da je z zavrženjem kazenske ovadbe potrjeno, da prvi tožnik in druga tožnica pri oddaji priporočenega pisma z izjavo o sprejemu ponudbe nista storila nič nezakonitega. S tem, kakšni so postopki E. pri posredovanju takšnih pošiljk, pa tožniki niso seznanjeni, zato ne morejo nositi posledic neustreznega vnosa prevzema pošiljke v računalniški sistem. Ker je zavrženje kazenske ovadbe v postopku nova okoliščina, o kateri sta bila prvi tožnik in druga tožnica obveščena v začetku meseca avgusta 2018 z obvestilom Okrožnega državnega tožilstva z dne 30. 7. 2018, je sodišče po njihovem mnenju te navedbe dolžno upoštevati.

6. Stranka z interesom Č.Č. v vlogah z dne 14. 1. 2019, 2. 2. 2019 in 27. 3. 2019 prereka navedbe tožnikov in navaja, da bi prvi tožnik in druga tožnica lahko poleg potrdila, ki sta ga predložila kot dokaz oddaje pošiljke na bencinskem servisu, priložila tudi seznam transakcij tekočega računa, če pošiljke nista plačala z gotovino, ter zahtevala posnetek nadzornih kamer. Meni, da je bila pošiljka posredovana prepozno ter da zavržena kazenska ovadba ne pomeni, da je bila izjava o sprejemu ponudbe podana pravočasno.

7. V pripravljalni vlogi z dne 17. 5. 2019 tožniki odgovarjajo na navedbe stranke z interesom v njenih vlogah. Poudarjajo, da pošiljatelj nima nobene možnosti, da bi pravočasnost oddaje pošiljke dokazoval na kakšen drugačen način kot s potrdilom o oddaji pošiljke, prav tako pa po izročitvi pošiljke nima kontrole ali vpliva, kdaj je pošiljka oddana dalje. Menijo, da lahko Pošta Slovenije pooblaščeno in brez dvoma izda zgolj potrdilo, kdaj je bila priporočena pisemska pošiljka zavedena v sistem, ne pa kdaj je bila izročena v nadaljnje pošiljanje. Dokazovanje plačila poštnine v višini 4,45 EUR iz TRR družbe pa je neprimerno, saj se tako nizki zneski ne plačujejo iz TRR, ampak v gotovini, še posebej ker sta bila pošiljatelja prvi tožnik in druga tožnica, torej fizični osebi.

K I. točki izreka:

8. Tožba prvega tožnika in druge tožnice je utemeljena.

9. Med strankami ni spora o tem, da je tretja tožnica (gospodarska družba C. d.o.o.) podala ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč parc. št.: 3318/1, 3318/2, 3319/2, 3319/3 in 3287/3, vse k.o. ... po ZKZ, ki je bila objavljena na enotnem državnem portalu e-uprave in na oglasni deski Upravne enote Kočevje (prvostopenjskega organa) od 24. 10. 2016 do vključno 23. 11. 2016 in da sta se na ponudbo pravočasno javila Č.Č. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) in D.D., ki je kasneje svojo ponudbo umaknil. Sporno pa je, ali sta prvi tožnik in druga tožnica pravočasno podala izjavo o sprejemu ponudbe.

10. Po četrtem odstavku 20. člena ZKZ je rok za sprejem ponudbe 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Skladno s prvim odstavkom 21. člena tega zakona mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti. Upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena (drugi odstavek te določbe). Če se izjava o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je upravna enota prejela izjavo o sprejemu ponudbe, šteje dan oddaje na pošto (četrti odstavek 21. člena ZKZ).

11. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je na „Izjavi o sprejemu ponudbe za prodajo“ predmetnega kmetijskega zemljišča, podani s strani prvega tožnika in druge tožnice, naveden datum 22. 10. 2016 ter da jo je prvostopenjski organ prejel 25. 11. 2016 in nato izdal „Obvestilo“ (št. 330-561/2016/6 z datumom 21. 11. 2016), iz katerega izhaja, da sta se na predmetno ponudbo za nakup kmetijskega zemljišča v zakonsko predvidenem roku javila D.D. in Č.Č. ter 25. 11. 2016 tudi prvi tožnik in druga tožnica, kar pa je izven zakonsko predpisanega roka. Dne 7. 12. 2016 sta prvi tožnik in druga tožnica pri prvostopenjskem upravnem organu vložila „Predlog za popravo obvestila št. 330-561/2016/6 z dne 21. 11. 2016“ (priloga A11), v katerem sta navedla, da je naslovni upravni organ napačno ugotovil dejansko stanje, saj je bila njuna vloga oddana s priporočeno pošto 23. 11. 2016, kar je zadnji dan roka za prijavo, in pojasnjujeta, da sta jo tega dne oddala na bencinskem servisu E., ki po pooblastilu Pošte Slovenije opravlja tudi storitev prevzema priporočenih poštnih pošiljk. S tem v zvezi sta priložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerega je razvidno, da je bila pošiljka št. RT 0058 8583 9 SI, naslovljena na Upravno enoto Kočevje, oddana na bencinskem servisu E. (SM 2317) 23. 11. 2016. Hkrati sta prvi tožnik in druga tožnica 7. 12. 2016 pri prvostopenjskem upravnem organu vložila tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje (priloga A12), v katerem sta navedla, da sta bila zaradi nepričakovanih zdravstvenih težav, katerih vzrok je še vedno neznan, zelo vznemirjena in sta se posvečala le zdravstvenemu stanju in zdravljenju prvega tožnika, zato sta zadnji dan roka na edini možni način oddala izjavo o sprejemu ponudbe s priporočeno pošto, kar je po pooblastilu Pošte Slovenije mogoče storiti na bencinskih servisih E..

12. Prvostopenjski organ je v zvezi z gornjimi navedbami prvega tožnika in druge tožnice z dopisom št. 330-561/2016/12 z dne 9. 12. 2016 (priloga C10) E. d.d., .. , Ljubljana zaprosil za podatek o oddaji poštne pošiljke - ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča. V zvezi z navedenim dopisom je prvostopenjskemu upravnemu organu odgovorila Pošta Slovenije d.o.o. z dopisom št. 1/10-11293/1-2016/DD z dne 14. 12. 2016 (prilogi C10 in A13), ki ga je prvostopenjski organ prejel 16. 12. 2016 in iz katerega izhaja, da je bilo priporočeno pismo št. RT... druge tožnice oddano v prenos na bencinskem servisu E., ... , Ljubljana 24. 11. 2016 ob 18.16.07 uri. Pri čemer sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve ni razvidno, da bi upravni organ v zvezi z vprašanjem dneva oddaje sporne priporočene pošiljke opravil pri Pošti Slovenije oziroma pri E. dodatne poizvedbe.

13. V zvezi z dopustnostjo oddaje pošiljke na bencinskem servisu E. d.d. sodišče pojasnjuje, da je Pošta Slovenije d.o.o. izvajalec univerzalne storitve na podlagi odločbe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS. Izvajalec univerzalne storitve je v 9. točki 2. člena Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2) definiran kot izvajalec poštnih storitev, ki v skladu s tem zakonom zagotavlja univerzalno storitev ali njene dele v Republiki Sloveniji in je priglašen Evropski komisiji skladno s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona. V skladu z 10. točko 2. člena ZPSto-2 izvajalec univerzalne storitve določi kontaktne točke, ki so namenjene neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev in so lahko organizirane kot pošta, pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke za stike, na primer izpostavljeno okence, pismonoška postaja ali premična pošta.

14. Kot je razvidno iz spletnih strani Pošte Slovenije d.o.o., je E. d.d. njen pogodbeni partner, ki je pooblaščen tudi za sprejemanje navadnih in priporočenih pisem. Pravice, obveznosti in pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih E. d.d. so urejeni v Splošnih pogojih za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih E. (Splošni pogoji), ki so začeli veljati 15. 10. 2008. To pomeni, da je bencinski servis E. kontaktna točka, na kateri se lahko oddajajo pošiljke in zanj veljajo enaka pravila v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem navadnih in priporočenih pošiljk kot za pošto¹. Splošni pogoji v 15. členu določajo, da bodo pošiljke, ki bodo na bencinskih servisih ob delovnih dnevih pošte od ponedeljka do petka sprejete do določene ure, še isti dan odpravljene naslovnikom; pošiljke, oddane po določeni uri, bodo z bencinskih servisov odpravljene naslednji delovni dan pošte; prav tako bodo naslednji delovni dan pošte odpravljene pošiljke, ki bodo na bencinskih servisih oddane v soboto, nedeljo ali na dela prost dan (praznik); v tem primeru se roki prenosa računajo od dneva oddaje pošiljke na bencinskem servisu, vendar se rok prenosa ustrezno podaljša. Iz citirane določbe torej izhaja, da se kot dan oddaje pošiljke šteje dan, ko je bila pošiljka dejansko oddana na bencinskem servisu, ne pa od dneva, ko je bila prenesena.

15. Iz dopisa Pošte Slovenije d.o.o. z dne 14. 12. 2016 (prilogi A13 in C10) pa, kot že povedano, izhaja zgolj, kdaj je bilo zadevno priporočeno pismo oddano v prenos na bencinskem servisu, ne pa, kdaj je bilo dejansko oddano na bencinskem servisu E., kar je za odločitev glede na citirano določbo 15. člena Splošnih pogojev bistveno za odločitev v tej zadevi. Sodišče ugotavlja, da sta prvi tožnik in druga tožnica že tekom prvostopenjskega upravnega postopka zatrjevala, da sta svojo izjavo o sprejemu ponudbe poslala priporočeno s pošiljko, ki sta jo oddala na bencinskem servisu 23. 11. 2016, v zvezi s čimer sta predložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerega izhaja žig E. z dnem 23. 11. 2016, česar pa organ v postopku ni razčistil in v izpodbijani odločbi tudi ni navedel razlogov za svoj zaključek, da je bila priporočena pošiljka prvega tožnika in druge tožnice poslana 24. 11. 2016. To pomeni, da izpodbijana odločba glede bistvene okoliščine ni obrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj sodišče odločbe ne more preizkusiti.

16. Prvi tožnik in druga tožnica sta, kot že navedeno, 7. 12. 2016 pri prvostopenjskem organu, poleg omenjenega "Predloga za popravo obvestila", vložila tudi „Predlog za vrnitev v prejšnje stanje“, v katerem sta prav tako navedla, da sta priporočeno pošiljko oddala zadnji dan roka in se s tem v zvezi sklicevala na zdravstvene razloge pri prvem tožniku.

17. Sodišče ugotavlja, da se je upravni organ prve stopnje v nadaljevanju postopka (to je po prejemu odgovora - dopisa Pošte Slovenije d.o.o. z dne 14. 12. 2016) omejil zgolj na vprašanje, ali je utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v zvezi s čimer je prekinil predmetni postopek (sklep št. 330-587/2016/7 z dne 15. 2. 2017) in tudi v izpodbijani odločbi, kot rečeno, pojasnjeval zgolj razloge za svojo odločitev, povezane z neutemeljenostjo predloga prvega tožnika in druge tožnice za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil zavrnjen na prvi in drugi stopnji. To pomeni, da je postopek vodil zgolj v smeri ugotavljanja, ali je predlog prvega tožnika in druge tožnice za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, čemur sta prvi tožnik in druga tožnica v postopku sledila. Ker je torej organ postopek vodil zgolj v navedeni smeri ter ob dejstvu, da sta navedbe glede datuma oddaje njune izjave o sprejemu ponudbe na bencinskem servisu E. d.d. podala že v postopku na prvi stopnji, pa se organ do njih v izpodbijani odločbi ni opredelil, je sodišče njune trditve o datumu podaje izjave o sprejemu ponudbe, navedene v pripravljalni vlogi z dne 23. 8. 2018, pri odločanju upoštevalo.

18. Tožbi prvega tožnika in druge tožnice je ugodilo na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in, kot ZUS-1 določa v takem primeru, zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati stališča sodišča, ki se nanašajo na vodenje postopka. Če bo dvomil v potrdilo, ki sta ga v zvezi z dokazovanjem dneva oddaje pošiljke predložila prvi tožnik in druga tožnica v upravnem postopku, bo moral opraviti ustrezne poizvedbe pri E. d.d. oziroma Pošti Slovenije d.o.o. ter tožnikoma s tem v zvezi tudi omogočiti izjavo, ter po tako izvedenem postopku v zadevi ponovno odločiti in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti ob upoštevanju določbe prvega odstavka 214. člena ZUP.

19. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Dejansko stanje je med strankami sicer sporno, vendar glede na to, da je sodišče tožbi prvega tožnika in druge tožnice ugodilo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, predlagana dejstva in dokazi za sprejeto odločitev niso pomembni.

K II. točki izreka:

20. Tožba tretje tožnice zoper izpodbijano odločbo ni dovoljena.

21. Tretja tožnica v predmetnem postopku odobritve pravnega posla nastopa kot prodajalka, ki je podala ponudbo za prodajo predmetnih kmetijskih zemljišč. Prvi tožnik in druga tožnica pa sta podala izjavo o sprejemu te ponudbe in o njunem zahtevku za odobritev tega pravnega posla je bilo z izpodbijano odločbo tudi odločeno.

22. Skladno z določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

23. Kot rečeno je organ z izpodbijano odločbo odločil (le) o zahtevku prvega tožnika in druge tožnice, kar pomeni, da se končna odločitev upravnega organa (izpodbijana odločba) na pravico ali pravno korist tretje tožnice sploh ne nanaša. Dejstvo, da tretja tožnica v tem postopku nastopa kot prodajalka oziroma ponudnica predmetnih kmetijskih zemljišč, pa za odločitev glede na prej navedeno ni pravno pomembno. Izpodbijana odločba namreč v ničemer ne vpliva na njen pravni položaj v postopku prodaje teh kmetijskih zemljišč, zato za njeno izpodbijanje nima pravnega interesa.

24. Sodišče je tako njeno tožbo skladno s citirano določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K III. točki izreka:

25. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku prvega tožnika in druge tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem se tožniku, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek, določen s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Iz tožbe izhaja, da je njuna pooblaščenka odvetnica, ki je zavezana za DDV, zaradi česar jima je sodišče priznalo 347,70 EUR stroškov postopka.

-------------------------------
¹ Tako tudi: sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1623/2015 z dne 15. 12. 2015, točka 7 obrazložitve.

Datum zadnje spremembe:

31.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 19/2017-11
• UPRS Sodba I U 1054/2017-29
• sodba U 581/2008