UPRS Sodba I U 2008/2018-8

Jedro

Pojem površina stavbe ustreza pojmu čiste (neto) tlorisne površine iz citiranega standarda oziroma čisti površini iz citiranega zakona in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec. Glede na navedeno je po presoji sodišča toženka pravilno izhajala iz tistih podatkov v evidenci Registra nepremičnin, ki iz katastra stavb povzemajo čisto poslovno površino (neto tlorisno) dela stavbe, in ne tistih, ki izkazujejo zgolj njeno uporabno površino.

Odlok ne zahteva, da bi šlo za nepokrite površine neposredno na samem zemljišču, ampak je odločilno, da so parkirišča nepokrita.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT4224-116/2017-000096-08-331-28 z dne 10. 7. 2017 se v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za ID stavbe ... k.o. ... odpravi ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek. V preostalem delu se tožba zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2017 odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) od zemljišč oziroma objektov ..., parc. št. 506/5, 789/76, 789/82, vse k.o. ..., ID stavbe od 2124 – 8 do 17, ID stavbe 2207-1 k.o. ... ter ID stavbe 2208-1 in 2208-2 k.o. ... v skupnem znesku 118.326,01 EUR. V obrazložitvi navaja pravne podlage, po katerih se odmeri nadomestilo in pojasni, da je podatke o osnovi za odmero, kot so navedeni v izreku odločbe, prejel od občine Logatec, ki je pristojna za njihovo urejanje in zbiranje.

2. Drugostopenjski organ je pritožbi tožnice delno ugodil in odpravil prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ za nepremičnino ... v znesku 998,52 EUR in vrnil zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ostalem delu, tj. glede odmere NUSZ za nepremičnini ID stavbe 2208-1 in ID stavbe 2208-2, obe k.o. ... pa je pritožbo zavrnil. Tožničin ugovor, da bi moral biti NUSZ odmerjen od uporabne površine delov stavb, zavrača, ker se po drugem odstavku 60. člena ZSZ/84 nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča plačuje od poslovne površine stavbe. Poslovna površina stavbe pa je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (četrti odstavek 60. člena Zakona o stavbnih zemljiščih; v nadaljevanju ZSZ/84). Tudi po 5. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec (v nadaljevanju Odlok) se površina za odmero nadomestila določi od čiste poslovne površine poslovnega prostora in prostorov, ki z njim tvorijo funkcionalno celoto. Iz navedenega je razvidno, da se kot osnova za odmero NUSZ uporablja površina objekta in ne uporabna površina. Ne strinja se s tožnico, da bi bilo potrebno pri izračunu NUSZ za objekt ID stavbe 2208-2 k.o. ... upoštevati 50 % točkovanja, ker gre v naravi za nepokrito skladišče vozil. Iz REN je namreč razvidno, da ne gre za tak primer. Stavba št. 2208 k.o. ... sestoji iz dveh delov in sicer dela št. 1 – pokrito parkirišče (površina 31.151 m2) in dela št. 2 – nepokrito parkirišče (površina 10.507 m2). Predmetno nepokrito parkirišče, ki nesporno predstavlja številko 2, leži na vrhu nepremičnine (3. nadstropje). Zato ga ni mogoče obravnavati kot zemljišče – nepokrito parkirišče, za katerega se po 5. členu Odloka uporabi le 50 % točkovanja. Tožnici je bilo 50 % točkovanja upoštevano pri površini 1600 m2, ki predstavlja parkirišče okoli stavbe.

3. Tožnica vlaga tožbo zoper tisti del odločbe, ki se nanaša na odmero NUSZ za nepremičnini ID stavbe 2208-1 in ID stavbe 2208-2, k.o. ... V tožbi vztraja, da je toženka pri teh dveh nepremičninah napačno odmerila NUSZ od površine delov stavbe in ne od uporabne tlorisne površine. Točka b) 5. člena Odloka jasno določa, da se NUSZ plačuje od uporabne tlorisne površine. Uporabna tlorisna površina nepremičnin, ki jo vodi GURS in bi jo toženka morala upoštevati, pa znaša za nepremičnino ID stavbe 2208-1 k.o. ... 18.232,20 m2 ter za nepremičnino ID stavbe 2208-2 k.o. ... 9.250 m2. Toženka ne pojasni, zakaj pri odmeri ni upoštevala te površine, ampak zgolj citira določila Odloka in relevantne zakonodaje. S tem se dejansko ne opredeli do tožničinih navedb, da GURS v konkretnem primeru določa manjšo uporabno tlorisno površino, kot jo je pri odmeri uporabila toženka. Nadalje je toženka kršila materialno pravo, ko pri izračunu NUSZ za ID stavbe 2208-2 k.o. ... ni upoštevala, da se po točki b) prvega odstavka 5. člena Odloka za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno v obračunu upošteva le 50 % točkovanja. Toženka zmotno šteje, da se za konkretno nepokrito parkirišče upošteva 100 % število točk zato, ker se nahaja na vrhu stavbe, tj. v tretjem nadstropju, zaradi česar naj ga ne bi bilo mogoče šteti za zemljišče - nepokrito parkirišče, za katerega naj bi se uporabljalo 50 % točkovanje. Odlok namreč ne določa, v katerem nadstropju naj bi se nahajalo skladišče ali parkirišče. Bistveno za nižjo odmero je, da je nepokrito, tj. da nima strehe, in ne, v katerem nadstropju se nahaja. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo v izpodbijanem delu odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih za svojo odločitev. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba je delno utemeljena.

6. Obveznost plačevanja NUSZ je opredeljena v VI. poglavju ZSZ/84. Ta predpis se še vedno uporablja na podlagi 3. točke odločbe Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014. V citirani odločitvi je Ustavno sodišče odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena Zakona o davku na nepremičnine, med katerimi so tudi VI. poglavje ZSZ/84 in odloki, ki so bili izdani na podlagi tega poglavja.

7. V zadevi je sporno ali se nadomestilo odmeri od (neto) površine delov stavbe ali od njihove uporabne površine. Toženka trdi, da se nadomestilo odmeri od površine 31.151 m2 za nepremičnino ID stavbe 2208-1 in od površine 10.507 m2 za nepremičnino ID stavbe 2208-2, tožnica pa trdi, da je treba upoštevati uporabno površino teh delov stavb, ki je 18.232,20 m2 in 9.250 m2. Nadalje je sporno vprašanje, koliko se točkuje nepokrito parkirišče, ki se nahaja na vrhu ID stavbe 2208-2, tj. ali se upošteva 50 % ali 100% točkovanja.

8. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe (drugi odstavek 60. člena ZSZ/84). Četrti odstavek 60. člena ZSZ/84 določa, da je poslovna površina čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Nadalje prvi stavek točke b) 5. člena Odloka določa, da se za uporabno tlorisno površino poslovnih prostorov šteje čista poslovna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom.

9. Ta definicija po vsebini ustreza pojmu neto tlorisne površine iz standarda SIST ISO 9836, po katerem je neto tlorisna površina površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor (točka 5.1.5.1.). Ta površina se deli v uporabno površino, tehnično površino in komunikacijsko površino. Tako tehnična površina, ki pomeni tehnične inštalacije, ki oskrbujejo stavbo ali njen del (točka 5.1.8.1.), kamor sodijo na primer inštalacije in cevi za odvod odpadne vode, inštalacije za oskrbo z vodo, sistemi za ogrevanje in podobno, kot tudi komunikacijska površina, kamor spadajo površine za komunikacijo znotraj stavbe (npr. stopnišča, hodniki, čakalnice in podobno; točka 5.1.9.1.), sta del neto tlorisne površine, saj gre za prostore, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom oziroma poslovnega prostora brez njih ne bi bilo mogoče uporabljati1.

10. Toženka je v obravnavni zadevi upoštevala podatke o površini dela stavbe kot izhajajo iz Registra nepremičnin (REN). V REN se povzemajo podatki iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, registra prostorskih enot, centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra Slovenije, zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz javnih in drugih zbirk podatkov (100. člen ZEN). Kateri podatki se evidentirajo v REN, izhaja iz 98. člena ZEN, med njimi pa je tudi površina nepremičnine (7. točka prvega odstavka) in dejanska raba nepremičnine (8. točka prvega odstavka). V primeru tožnice gre za stavbo, evidenca o stavbah pa je kataster stavb. V katastru stavb se površina stavbe in površina dela stavbe določita kot neto tlorisna površina, v skladu z veljavnim standardom za izračunavanje površin stavb (prvi odstavek 78. člena ZEN). Kako se izračuna površina stavbe oziroma delov stavbe, pa natančno določa Pravilnik o vpisih stavb v kataster, ki se prav tako sklicuje na standard SIST ISO 9836 (tretji odstavek 2. člena). Tudi iz tega izhaja, da pojem površina stavbe ustreza pojmu čiste (neto) tlorisne površine iz citiranega standarda oziroma čisti površini iz citiranega zakona in Odloka. Glede na navedeno je po presoji sodišča toženka pravilno izhajala iz tistih podatkov v evidenci Registra nepremičnin (v nadaljevanju REN), ki iz katastra stavb povzemajo čisto poslovno površino (neto tlorisno) dela stavbe, in ne tistih, ki izkazujejo zgolj njeno uporabno površino.

11. Sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno povzela podatke o površinah delov stavbe iz evidence REN, tega, da v REN navedeni podatki ne ustrezajo podatkom katastra stavb ali dejanskemu stanju in da je v teku postopek poprave teh podatkov v katastru stavb, pa tožnica do izdaje izpodbijane odločbe ni zatrjevala. Kot že navedeno je ugovarjala le, da bi morala toženka kot osnovo za obračun NUSZ uporabiti uporabno površino stavbe. Tožbeni ugovor, da bi moral biti NUSZ odmerjen od uporabne površine objektov, pa je glede na navedeno neutemeljen. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 v tem delu, tj. glede odmere NUSZ za ID stavbe 2208-1 (kjer je sporna le površina od katere se odmeri NUSZ, ne pa tudi odstotek odmere točk) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Nadalje drugi stavek točke b) 5. člena Odloka določa, da se za poslovne prostore štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno, vendar se v obračunu upošteva le 50 % točkovanja.

13. Med strankama ni sporno, da je etaža na vrhu stavbe ID 2208-2 k.o. ..., tj. v tretjem nadstropju, nepokrito parkirišče oziroma skladišče vozil. Toženka trdi, da te površine ni mogoče točkovati le s 50 %, ker leži na vrhu nepremičnine in zato ne gre za zemljišče – nepokrito parkirišče. Po presoji sodišča tožnica pravilno opozarja, da Odlok ne zahteva, da bi šlo za nepokrite površine neposredno na samem zemljišču, ampak je odločilno, da so parkirišča nepokrita. Taka razlaga točke b) 5. člena Odloka, kot jo je zavzela toženka, tudi ne izhaja iz določbe 60. člena ZSZ/84 in je torej v tem delu Odlok zmotno uporabljen. Glede na to je sodišče ta del izpodbijane odločbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo v obsegu, ki se nanaša na odmero NUSZ za nepremičnino ID znak 2208-2 k.o...., vrnilo toženki v ponovni postopek.

14. Ker v delu, v katerem je sodišče tožbo zavrnilo, relevantno dejansko stanje ni bilo sporno (tožnica ni ugovarjala, da naj bi bila neto tlorisna površina, od katere je odmerjen NUSZ za ID stavbe 2208-1 k.o. ..., napačna, ampak da je treba za odmero uporabiti uporabno površino), je sodišče o tem odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). V odpravljenem delu pa je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo v tem delu odpraviti, ob tem pa v postopku ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takem primeru sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 prav tako odloči brez glavne obravnave.

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji in tožnico je v postopku zastopal odvetnik, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV (pooblaščenec tožnice je zavezanec za DDV), kar znaša 62,70 EUR, skupaj torej 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu z ZST - 1 bo sodna taksa vrnjena tožnici po uradni dolžnosti.

-------------------------------
1 Glej tudi I U 1530/2015 z dne 17. 11. 2016 in druge

Datum zadnje spremembe:

31.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 172/2019-18
• UPRS Sodba I U 881/2018-12
• UPRS Sodba III U 227/2019-16