UPRS Sodba I U 2061/2018-13

Jedro

Bistveni pogoj za financiranje konkretnega programa je ta, da je v prijavljeni športni program na področju vrhunskega športa - priprave in nastopi nacionalnih reprezentanc, ki potekajo pod okriljem NPŠZ ali OKS – ZŠZ, vključen vrhunski športnik. Tožnica tako nima prav, ko trdi, da je po Pravilniku relevantno zgolj to, da športnik nastopa pod okriljem ene od teh dveh zvez. Iz predpisa jasno izhaja, da je relevantno tudi, da je v prijavljeni športni program vključena oseba, ki ima status vrhunskega športnika.

Tožnica v tožbi zgolj prepisuje zakonske določbe in določila Pravilnika in predlaga, da sodišče prekine postopek odločanja in začne postopek ocene skladnosti Zakona o športu z Ustavo Republike Slovenije v (vseh) tistih njegovih delih, ki so izpostavljeni v točki III Ad.1 tožbe. Pri tem ne pojasni, katera od številnih, v točki Ad.1 III tožbe izpostavljenih določb, naj bi bila neustavna in zakaj ter kako se (zmotna uporaba predpisa) odraža na odločitvi, sprejeti v obravnavanem primeru.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Svet Fundacije za šport odločil, da se v letu 2018 tožnici ne dodeli sredstev za prijavljeni program »programi nacionalnih reprezentanc«, za panogo »Avtomobilizem – rally«, na področju tekmovalnega športa, podpodročje vrhunskega športa. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka objavila javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje športnih programov, razvojne dejavnosti v športu, športnih prireditev in promocije športa ter družbene in okoljske odgovornosti v športu v letu 2018 (v nadaljevanju Javni razpis). Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Pravilnik) je popolne vloge ovrednotila posebna komisija, in sicer na podlagi meril iz 14. člena Pravilnika, pri podpodročju vrhunskega športa pa je bilo upoštevano tudi določilo tretje alinee 13. člena Pravilnika, ki določa, da za sofinanciranje programov tekmovalnega športa na podpodročju vrhunskega športa lahko kandidirajo izvajalci tistih programov, ki izpolnjujejo pogoj, da so v te programe vključeni vrhunski športniki (olimpijskega ali svetovnega ali mednarodnega razreda) po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (v nadaljevanju OKS‑ZŠZ). Tožnica tega pogoja ne izpolnjuje, saj v program »programi nacionalnih reprezentanc«, za panogo Avtomobilizem – rally, nima vključenih športnikov olimpijskega ali svetovanega ali mednarodnega razreda po kategorizaciji.

2. O ugovoru tožnice zoper izpodbijano odločbo je odločila komisija za pritožbe, ki ga je zavrnila kot neutemeljenega. Program tožnice, upoštevaje relevantne izhodiščne podatke, ki jih je prvostopenjski organ pridobil od OKS-ZŠZ, je pravilno obravnavan. Ker iz dokumenta OKS-ZŠZ z dne 19. 2. 2018, ki obsega izhodiščne podatke o kategorizaciji na dan 1. 2. 2018, izhaja, da tožnica v prijavljeni program za panogo Avtomobilizem - rally nima vključenih športnikov olimpijskega ali svetovnega ali mednarodnega razreda po kategorizaciji, je bila prvostopenjska ugotovitev ob neizpolnjevanju pogoja iz 13. člena Pravilnika pravilna. To potrjuje tudi pojasnilo OKS-ZŠZ z dne 12. 6. 2018, iz katerega izhaja, da tožnica na dan 1. 2. 2018 za panogo »avtomobilizem – rally« ni imela kategoriziranih športnikov olimpijskega ali svetovnega ali mednarodnega razreda, temveč je imela kategoriziranega športnika mednarodnega razreda le v panogi »avtomobilizem – gorsko hitrostni«. Glede očitanega konflikta interesov pa drugostopenjski organ ugotavlja, da so v postopku odločale osebe, ki jih je v svet Fundacije za šport imenoval Državni zbor Republike Slovenije, da ima OKS-ZŠZ zakonsko upravičenje kandidirati na javnih razpisih, tudi toženkinih, pri čemer pa je OKS-ZŠZ na podlagi javnega pooblastila upravljavec zbirke podatkov o evidentiranju športnikov in njihovem razvrščanju v sistem kategorizacije.

3. Tožnica vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo. Sklicujoč se na drugi odstavek 12. člena Pravilnika navaja, da že zato, ker je sama nacionalna panožna športna zveza (NPŠŽ), njen prijavljeni program sodi med priprave in nastope nacionalnih reprezentanc, v katere so vključeni vrhunski športniki, ki nastopajo pod okriljem nacionalnih panožnih športnih zvez. Tožnica ima kategorizirane štiri športnike, enega mednarodnega razreda in tri mladinskega razreda, ki lahko tekmujejo v vseh panogah, ker imajo izdane ustrezne vozniške licence, tudi v panogi avtomobilizem – rally, ki je bila predmet tožničine prijave na Javni razpis. Tožničini vlogi torej ni bilo ugodeno zaradi tega, ker ni bilo upoštevano, da ima v aktualni kategorizaciji kategorizirane športnike A.A., B.B., C.C. in Č.Č., ki lahko tekmujejo v vseh kategorijah (rally, gorsko hitrostne dirke, cestno hitrostne dirke), za kar imajo izdane ustrezne vozniške licence. A.A. je kategoriziran v panogi avtomobilizem – gorsko hitrostni, ob tem da ima licenco tudi za tekmovanje v panogi avtomobilizem – cestno hitrostni, kar zadostuje za to, da vloga tožnice izpolnjuje pogoje za vsebinsko obravnavo, to je ugotavljanje števila točk, ki bi jih prijavljeni program moral prejeti. Poleg navedenega pa tožničini vlogi ni bilo ugodeno tudi zaradi kategorizacije njenih vrhunskih športnikov, ki je bila sprejeta s strani OKS-ZŠZ. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 282/2014 z dne 1. 6. 2016 in izpostavlja, da je sistem odločanja o delitvi sredstev toženke v nasprotju s temeljnimi načeli ustavne ureditve Republike Slovenije, saj OKS-ZŠZ lahko kandidira na javnih razpisih in pridobiva sredstva, obenem pa tudi vpliva na razvrstitev športnih panog in s tem posredno na možnost sofinanciranja izvajalcev programov, kar kaže na konflikt interesov. Tožnica v tej zvezi podaja obširna pravna naziranja in meni, da ta odločitev revizijskega sodišča doslej še ni bila deležna bistvenega odziva v smislu spremembe pravil odločanja, zato tožnici preostane le opozarjanje na ta navzkrižja in da skuša prek odločitev sodne veje oblasti doseči, da pride do sistemske rešitve, ki ne bo več omogočala navzkrižja interesov. Zato predlaga, da sodišče prekine postopek in vloži zahtevo za oceno skladnosti Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1) z Ustavo Republike Slovenije, in sicer tistih delov, ki so izpostavljeni v točki III Ad 1. tožbe. Sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijano odločbo in odločbo druge stopnje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora s pripadki.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe ter povračilo stroškov postopka. Po njenem prepričanju ne drži, da naj bi toženka napačno upoštevala kategorizacijo športnikov, opirajoč se na uvrstitev OKS, in da naj ne bi upoštevala, da ima tožnica ustrezne športnike. Glede zatrjevanega konflikta interesov opozarja, da gre za drugačno problematiko od obravnavane zadeve, saj se citirana sodba revizijskega sodišča nanaša na pooblaščanje OKS za določanje meril za odločanje ministrstva, toženka pa takšnega pooblastila OKS nikoli ni dala, česar tožba niti ne trdi. Tožbene trditve v tej zvezi pa se ne nanašajo na sporno odločitev toženke. Za odločitev v tej zadevi zatrjevano navzkrižje interesov nima nobenega pomena, temveč gre za vprašanje druge vrste, ki ne sodi v ta spor. Tožnica dejansko ne osporava, da OKS-ZŠZ ni upravičen kategorizirati, temveč je sporno njegovo nastopanje na razpisu. To pa je za to tožbo nezadostno. V zvezi z zatrjevano neskladnostjo Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1) naj tožnica najprej konkretizira svoj tožbeni razlog in pojasni, v čem naj bi bila nezakonitost odločitve toženke.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Iz upravnega spisa, tj. iz tožničine vloge, s katero se je prijavila na razpis, izhaja, da je kandidirala za pridobitev sredstev v športnem programu D1 - vrhunski šport, in sicer za program nacionalnih reprezentanc (priprave in nastopi nacionalnih reprezentanc), avtomobilizem - rally, kar med strankama tudi ni sporno. Tožnica namreč v tožbi sama izrecno navede, da je NPŠZ in da njen program sodi v prvo alinejo drugega odstavka 12. člena Pravilnika. Sporno pa je, ali tožnica izpolnjuje razpisne pogoje za to, da bi se njena vloga uvrstila v ocenjevanje po vsebinskih kriterijih. Prav tako je za tožnico sporno dejstvo, da kategorizacijo športnikov sprejme OKS – ZŠZ, ki lahko tudi kandidira na razpisih za sredstva.

7. Javni razpis se v točki 2., v kateri so definirani pogoji in merila za sofinanciranje programov tekmovalnega športa, sklicuje na 12. člen Pravilnika, ki v prvi in drugi alineji drugega odstavka za področje vrhunskega športa določa, da se lahko sofinancirajo programi: - priprave in nastopi nacionalnih reprezentanc, v katere so vključeni vrhunski športniki, ki nastopajo pod okriljem NPŠZ, - priprave in nastopi nacionalnih reprezentanc, ki potekajo pod okriljem OKS- ZŠZ, - (…). Nadalje tretja in četrta alineja prvega odstavka 13. člena Pravilnika določata, da za sofinanciranje programov tekmovalnega športa lahko kandidirajo izvajalci programov pod naslednjimi pogoji: - da so v program iz prve alineje drugega odstavka 12. člena tega pravilnika vključeni vrhunski športniki (olimpijskega ali svetovnega ali mednarodnega razreda) po kategorizaciji OKS-ZŠZ; - da so v program iz druge alineje drugega odstavka 12. člena tega pravilnika vključeni vrhunski športniki NPŠZ. Nadalje Javni razpis določa, da morajo nacionalne panožne zveze, ki kandidirajo na področju tekmovalnega športa, s svojimi vlogami kandidirati po panogah, in sicer z uradnimi nazivi športnih panog iz aplikacije e-šport.

8. Bistveni pogoj za financiranje konkretnega programa je torej ta, da je v prijavljeni športni program na področju vrhunskega športa - priprave in nastopi nacionalnih reprezentanc, ki potekajo pod okriljem NPŠZ ali OKS – ZŠZ, vključen vrhunski športnik. Tožnica tako nima prav, ko trdi, da je po Pravilniku relevantno zgolj to, da športnik nastopa pod okriljem ene od teh dveh zvez. Iz predpisa jasno izhaja, da je relevantno tudi, da je v prijavljeni športni program vključena oseba, ki ima status vrhunskega športnika.

9. Kdo je vrhunski športnik, določa 18. točka ZŠpo-1, in sicer je to športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, ki je dosegel vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju v absolutno starostni kategoriji in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski športnik. Sistem kategorizacije ureja 33. člen ZŠpo-1, ki določa, da se športnik, ki je star najmanj 14 let in je državljan Republike Slovenije, glede na dosežen rezultat na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema, razvrsti v naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda (prvi odstavek). Podrobnejše pogoje in kriterije za registracijo in razvrstitev v naziv kategoriziranega športnika, ločeno za individualne in za kolektivne športne panoge, določi strokovni svet na predlog OKS-ZŠZ in jih objavi na spletni strani ministrstva in OKS-ZŠZ (drugi odstavek). Strokovni svet RS za šport je ta pravila, imenovana Pogoji, pravila in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Sloveniji, sprejel dne 19. 4. 2017. Na podlagi ZŠpo-1 in teh kriterijev torej Strokovni svet RS za šport kategorizira vse športnike v Republiki Sloveniji. OKS-ZŠZ pa je legitimni predlagatelj te kategorizacije.

10. Iz dopisa z dne 19. 2. 2018, na katerega se sklicuje toženka, izhaja, da so na področju NPŠZ - AŠ 2005 rangirane štiri športne panoge, in sicer 1. avtomobilizem - avtokros, 2. avtomobilizem - cestno hitrostni, 3. avtomobilizem - gorsko hitrostni, 4. avtomobilizem - rally. Toženka pravilno ugotavlja, da iz pregleda kategoriziranih športnikov izhaja, da v panogo avtomobilizem- rally po stanju na dan 1. 2. 2018 ni uvrščen noben športnik, ki bi imel status vrhunskega športnika. Tudi iz dopisa OKS- ZŠZ z dne 12. 6. 2018 izhaja, da je imela tožnica na dan 1. 2. 2018 enega kategoriziranega športnika mednarodnega razreda (A.A.), vendar v panogi avtomobilizem - gorsko hitrostni. To med strankama tudi sicer ni sporno.

11. Tožnica neutemeljeno trdi, da bi se moralo dejstvo, da je A.A. kategoriziran kot vrhunski športnik v panogi avtomobilizem - gorsko hitrostni, upoštevati tudi v panogi avtomobilizem - rally, ker ima licenco tudi za tekmovanje v tej panogi. Javni razpis namreč izrecno določa, da je potrebno kandidirati po panogah z uradnimi nazivi športnih panog iz aplikacije e-šport. Uradni naziv panoge pa je avtomobilizem – rally in ne (zgolj) avtomobilizem. Nadalje so neutemeljene tožbene navedbe, da bi toženka morala upoštevati, da ima tožnica kategorizirane tudi druge športnike, ki imajo licenco za tekmovanje v vseh kategorijah (rally, gorsko hitrostne dirke, cestno hitrostne dirke). Kot je namreč sodišče že pojasnilo, je za športni program, za katerega je tožnica kandidirala (vrhunski šport; programi nacionalnih reprezentanc v športni panogi avtomobilizem rally), relevantno, ali je vrhunski športnik vključen v ta športni program. Da naj bi bil v obravnavani program avtomobilizem rally vključen vrhunski športnik, pa tožnica ni zatrjevala in tako tudi ne dokazala, saj napačno razume, da po Javnem razpisu zadostuje, da je vrhunski športnik, ki deluje pod okriljem njene NPŠZ, vključen v katerikoli program, ki sodi pod okrilje te zveze.

12. Tožnica se pri ugovoru, da odločanje ne bi smelo temeljiti na kategorizaciji vrhunskih športnikov, ki jo opravi OKS-ZŠZ, neupravičeno sklicuje na sodbo in sklep X Ips 282/2014 z dne 1. 6. 2016, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo zakonitost Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Ur.l. 90/2012). Gre za pravilnik, ki ga je sprejemal (in ga še sprejema) minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in ne Fundacija za šport. Ta je v 34. členu določal dodatno merilo za ocenjevanje uspešnosti športnih panog, in sicer je bilo v drugem odstavku določeno, da lahko Olimpijski komite s sklepom, po predhodnem mnenju strokovnega sveta, spremeni razvrstitev posamezne športne panoge za največ dva razreda glede na razvrstitev, izračunano v skladu s prejšnjim, tj. 33. členom. Vrhovno sodišče je v navedenem sklepu presodilo, da je tedaj veljavni Zakon o športu za določitev podrobnejših meril za ocenjevanje pooblastil ministra in ne OKS. Minister pa pristojnosti, da podrobneje opredeli ta merila, ne more prepustiti drugemu.

13. Obravnavana zadeva je drugačna od citirane odločitve Vrhovnega sodišča.

14. Postopek izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa je urejen v četrtem poglavju ZŠpo-1, ki v prvem odstavku 16. člena našteva merila, ki se uporabljajo pri izbiri programov oziroma področij letnega programa športa. V četrtem odstavku tega člena je določeno, da Svet Fundacije za šport s splošnim aktom, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino in h kateremu pridobi soglasje državnega zbora, podrobneje določi izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa Fundacije za šport, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa Fundacije za šport, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. V skladu s tem zakonskim pooblastilom je Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji dne 14. 11. 2017 sprejel Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za šport, ki med drugim ureja pogoje in merila za kandidiranje na posameznih športnih programih, opredeljenih v 7., 8., 9., 10. in 11. členu Pravilnika. Po presoji sodišča imajo v tej zadevi vse uporabljene določbe Pravilnika ustrezno podlago v ZŠpo-1. Glede kategorizacije pa drugi odstavek 33. člen ZŠpo-1 določa, da podrobnejše pogoje in kriterije za registracijo in razvrstitev v naziv kategoriziranega športnika, ločeno za individualne in za kolektivne športne panoge, določi strokovni svet na predlog OKS - ZŠZ in jih objavi na spletni strani ministrstva in OKS-ZŠZ. V skladu s tem pooblastilom je Strokovni svet RS za šport dne 19. 4. 2017 sprejel Pogoje, pravila in kriterije za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, v katerem je objavljen pregled NPŠZ in športnih panog, ki izpolnjujejo pogoje za upoštevanje pri kategorizaciji športnikov. Med temi NPŠZ je tudi tožnica, in sicer ima registrirane štiri športne panoge, za vsako od teh panog pa so navedeni pogoji za kategorizacijo športnikov v mednarodni razred, perspektivni razred, razred športnik državnega pomena in mladinskega razreda. Iz teh pravil izhaja tudi postopek registracije športnikov in postopek vpisa in oblikovanja evidence registriranih športnikov. Iz tožbe ni razvidno, na kakšen način naj bi zaradi te kategorizacije, o kateri na predlog OKS-ZŠZ odloča Strokovni svet RS za šport, prišlo do zatrjevane možnosti vplivanja in s tem do konflikta interesov, saj je kategorizacija vezana na zelo jasna merila, tj. rezultate oziroma uvrstitve športnikov na posameznih tekmovanjih. Če tožnica dejansko uveljavlja, da njeni športniki niso bili pravilno kategorzirani, pa to ne more biti predmet tega postopka.

15. Vprašanje ustavnosti in zakonitosti se nanaša na pravilno uporabo materialnega prava. Vendar so tožbeni očitki o neustavnosti določb ZŠpo-1, ki se tičejo delitve sredstev in nasprotja interesov OKS-ZŠZ, tako abstraktni, da jih ni mogoče presojati. Sodišče je namreč pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe omejeno, saj po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta, v ostalem pa je vezano na trditveno podlago v tožbi, kar zahteva ugotavljanje zatrjevanih dejstev in presojo pravnih vprašanj.¹ Tožnik torej s tožbenimi navedbami postavlja okvir sodne presoje odločitve o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.² Tožnica pa v tožbi zgolj prepisuje zakonske določbe in določila Pravilnika in predlaga, da sodišče prekine postopek odločanja in začne postopek ocene skladnosti Zakona o športu z Ustavo Republike Slovenije v (vseh) tistih njegovih delih, ki so izpostavljeni v točki III Ad.1 tožbe. Pri tem ne pojasni, katera od številnih, v točki Ad.1 III tožbe izpostavljenih določb, naj bi bila neustavna in zakaj ter kako se (zmotna uporaba predpisa) odraža na odločitvi, sprejeti v obravnavanem primeru.

16. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je toženka odločitev sprejela v skladu z določili Javnega razpisa in Pravilnikom, ki ga je sprejela na podlagi zakonskega pooblastila, pa tudi samo kategorizacijo športnikov je izvedel organ, ki je za to pooblaščen z zakonom. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta (D.D. v športnem programu avtomobilizem - rally nima vrhunskega športnika, ampak je vrhunski športnik kategoriziran zgolj v panogi avtomobilizem - gorsko hitrostni), med strankama ni sporno, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

17. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnice je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

-------------------------------

¹ Glej X Ips 298/2016 z dne 7. 6. 2016
² Glej X Ips 298/2016 z dne 20. 9. 2017, X Ips 317/2015 z dne 18. 10. 2017, I Up 295/2016 z dne 7. 12. 2016

Datum zadnje spremembe:

28.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 24/2019-9
• UPRS Sodba I U 1969/2018-11
• UPRS Sodba I U 1284/2017-10