<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 2373/2018-11

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.2373.2018.11
Evidenčna številka:UP00036454
Datum odločbe:19.05.2020
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Štucin (preds.), Lara Bartenjev (poroč.), mag. Mojca Muha
Področje:DAVKI
Institut:izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova

Jedro

Tožnik v tožbi navaja, da sam ni bil zavezanec za plačilo terjanih »davščin«, ampak je bila to družba, v kateri je bil zaposlen. S tem ugovorom pa tožnik v bistvu izpodbija pravilnost izvršilnega naslova, na katerem temelji izpodbijani sklep, kar v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 v tej fazi postopka ni možno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločila, da se opravi davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva za plačilo dolgovanega zneska davčne obveznosti v višini 4.437,50 EUR glavnice, 56,79 EUR zamudnih obresti in 10,00 EUR stroškov sklepa, skupaj 4.504,29 EUR ter nadaljnjimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2018 do vključno dneva plačila, z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnik pri B. d. d. (1. in 2. točka izreka). A. d. d. je naložila, da opravi rubež denarnih sredstev do višine davčnega dolga po sklepu, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih nakaže na tam navedeni podračun, pri čemer upošteva izvzetja in omejitve iz 159. in 160. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). V nadaljevanju navaja zneske dolgovanih glavnic in obresti (od zap. št. 1 do 170), izvršilne naslove, na katerih temeljijo ter datume izvršljivosti (3. in 4. točka izreka). Banki je do poplačila celotnega dolga prepovedala tožniku izplačati denarna sredstva, slednjemu pa razpolagati z zarubljenimi sredstvi. Odločila je še, da stroške davčne izvršbe plača tožnik in da pritožba ne zadrži začete izvršbe (5. do 7. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je davčni organ iz knjigovodske evidence ugotovil, da tožnik v predpisanem roku ni poravnal obveznosti iz izreka tega sklepa, zato je zoper njega v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začel davčno izvršbo.

3. Pritožbeni organ je izpodbijani sklep v 4. točki spremenil tako, da je za obveznosti, navedene od zap. št. 2 do 169, navedel pravilno številko izvršilnega naslova in pravilen datum. Sicer pa je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Navaja, da je iz tabele v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa razvidno, za katere obveznosti se tožnika terja, naveden je izvršilni naslov za posamezno obveznost ter datum izvršljivosti, kot tudi znesek davka in zamudnih obresti. Izpodbijani sklep ima tako vse sestavine, ki jih določa 151. člena ZDavP-2.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da nikoli ni bil zavezan za plačilo navedenih davščin, saj je zavezanec lahko le družba oz. gospodarski subjekt, saj ni posloval kot s.p. V spornem obdobju je bil zaposlen v večosebni družbi, zato bi morala toženka plačilo predmetnih davkov terjati od družbe, ne od njega. Predlaga, da sodišče akt izreče za ničen in zadevo vrne toženki v nov postopek.

5. Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče uvodoma navaja, da tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep izreče za ničen, pri čemer ne navede, na kateri pravni podlagi tak predlog utemeljuje. Sodišče predloga zato v tem obsegu ni moglo preizkusiti.

8. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa, dopolnjenimi z razlogi drugostopenjskega organa strinja, in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

9. V predmetni zadevi je med strankama sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito izdal sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva za izterjavo neplačanega davčnega dolga, ki na dan izdaje sklepa znaša 4.504,29 EUR.

10. Po presoji sodišča je davčni organ utemeljeno pričel davčno izvršbo na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2, saj je iz knjigovodske evidence davčnega organa izhajalo, da tožnik svojega dolga iz naslova Sklepa DT 4934-7839/2018-1 08 z dne 11. 1. 2018, iz Odločbe DT-4250-1354/2017-1 z dne 13. 10. 2017 o odmeri prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače (prvostopenjski organ je napačno navedel št. odločbe, kar je v svoji odločbi popravil drugostopenjski organ) in iz Odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 št. DT4224-56/2017-099108-08-331-1 z dne 10. 7. 2017, ni poravnal. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da so navedeni izvršilni naslovi izvršljivi, navedena je tudi višina davčnega dolga (glavnice) in višina obresti. Po presoji sodišča ima izpodbijani sklep vse zakonsko predpisane sestavine, kot jih določa 151. člen ZDavP-2: osebno ime in naslov tožnika, njegovo davčno številko, izvršilni naslov, datum izvršljivosti, znesek davka in pripadajoče obresti, sredstvo in predmet davčne izvršbe, stroške davčne izvršbe ter ime, naslov in sedež ponudnika plačilnih storitev.

11. Tožnik v tožbi sicer navaja, da sam ni bil zavezanec za plačilo terjanih »davščin«, ampak je bila to družba, v kateri je bil zaposlen. S tem ugovorom pa tožnik v bistvu izpodbija pravilnost izvršilnega naslova, na katerem temelji izpodbijani sklep, kar v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 v tej fazi postopka ni možno. Navedena določba določa, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Ugovorov, ki se nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa, to je sklepa o izvršbi, na primer ugovora, da navedeni odločbi in sklep, na katere se sklicuje toženka, ne bi bili izdani, ne bi bili izvršljivi, da se ne glasijo na tožnikovo ime oz. da bi bile terjane obveznosti, ki izhajajo iz njih, že poravnane, pa tožnik niti ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz upravnega spisa.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 151, 157, 157/7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5Njg4