UPRS Sodba I U 622/2019-9

Jedro

Glede na to, da je tožnik skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP in tretjim odstavkom 37. člena ZBPP upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom (le) v obsegu dodeljene BPP, ki je bila določena z odločbo o dodelitvi BPP, s katero je tožena stranka navedla izrecno obliko in obseg dodeljene BPP (za vložitev tožbe, zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka) ter natančno opredelila zadevo, za katero je odobrena BPP (vrnitev preplačanega zneska po izvršbi opr. št. I 150/2010 Okrajnega sodišča v Krškem), tožnik zmotno meni, da je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP upravičen tudi do plačila stroškov nudenja pravne pomoči, nastalih v postopku mediacije.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Krškem (v nadaljevanju tožena stranka) sklenilo, da se tožniku odmeri nagrada in stroški za zastopanje v višini 420,39 EUR (1. točka izreka), v presežku pa se predlog tožnika zavrne (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik z odločbo Bpp 8/2018 z dne 18. 1. 2018 določen za izvajanje pravne pomoči upravičenki A.A., in sicer za vložitev tožbe za vrnitev preplačanega zneska po izvršbi opr. št. I 150/2010 Okrajnega sodišča v Krškem, za zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačala stroškov postopka. Tožnik je pravočasno vrnil napotnico s stroškovnikom. Tožena stranka je, upoštevajoč podatke, ki jih je predložil tožnik, Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in 17. člen Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) tožniku odmerila in priznala nagrado za tožbo, eno pripravljalno vlogo, narok za sklenitev sodne poravnave, odsotnost iz pisarne, materialne stroške, kilometrino in DDV. Tožena stranka pa tožniku ni priznala priglašene nagrade za mediacijski postopek, in sicer za zastopanje na mediacijskem srečanju dne 11. 7. 2018, 19. 9. 2018 in 23. 1. 2019 ter za sklenitev sporazuma v mediaciji in nagrado za trajanje mediacije, saj upravičenki ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za postopek mediacije, kot to izhaja iz samega izreka odločbe o dodelitvi BPP. Na podlagi navedenega je tožena stranka zaključila, da se tožniku prizna nagrada za nudenje BPP v višini 420,39 EUR, v preostanku priglašene nagrade pa je zahtevek tožnika zavrnila.

3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu zoper 2. točko izpodbijanega sklepa, to je zoper zavrnilni del sklepa. Tožnik navaja, da je Okrajno sodišče v Sevnici v zadevi P 7/2018 obe pravdni stranki pozvalo k sodelovanju v mediacijskem postopku, katerega sta se obe stranki udeležili. Opravljena so bila skupaj štiri mediacijska srečanja, na zadnjem sta stranki tudi sklenili sporazum, ki je bil nato povzet v sodno poravnavo. Tožnik meni, da so stroški mediacije del pravdnega postopka, za katerega je bila upravičenki dodeljena BPP, tako za zastopanje, kot oprostitev plačila stroškov postopka, zato bi se morali vsi stroški, ki so nastali v postopku mediacije, kriti iz BPP. Odločitev tožene stranke je tudi v nasprotju s sodno prakso naslovnega sodišča, saj je sodišče v sodbi II U 310/2018 z dne 21.11. 2018 zavzelo stališče, da so stroški mediacije zajeti že z odločbo, s katero je bila tožnici odobrena BPP za svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tudi v sodbi II U 345/2012 z dne 10. 4. 2013 je naslovno sodišče navedlo, da je odvetnik upravičen do odobritve stroškov BPP tudi za mediacijski postopek, ki je del pravdnega postopka, za katerega je bila upravičenki dodeljena BPP. Tožnik opozarja še na sklep tožene stranke M 24/2018 z dne 20. 3. 2019, ki ga tudi prilaga, v katerem je Okrožno sodišče v Krškem zavzelo stališče, da se stroški obravnavanega postopka mediacije krijejo iz proračunskih sredstev BPP, ker je bila strankama odobrena BPP za spor, ki se je reševal v postopku mediacije. Tožnik zato meni, da ni razloga, se tudi stroški njega kot pooblaščenca, ki je sodeloval z upravičenko v mediacijskem postopku in prispeval k rešitvi zadeve ter sklenitvi sporazuma, ne bi krili iz odločbe Bpp 8/2018, s katero je bila upravičenki odobrena BPP. Tožnik sklepno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep v 2. točki izreka odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

4. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Stranka z interesom – upravičenka do BPP A.A. na tožbo v danem roku ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev plačila nagrade za zastopanje upravičenke v postopku mediacije, in sicer na štirih mediacijskih srečanjih ter za sklenitev sporazuma v mediaciji in trajanje mediacije. Priglašene nagrade je tožena stranka zavrnila z obrazložitvijo, da upravičenki do BPP le-ta ni bila odobrena za postopek mediacije.

8. Izvajalec pravne pomoči nudi pravno pomoč v obsegu in obliki odobrene brezplačne pravne pomoči. Obseg in oblika odobrene brezplačne pravne pomoči sta tudi obvezna sestavina napotnice (četrta alineja četrtega odstavka 39. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se odobri praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila odobrena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Oblike brezplačne pravne pomoči so določene v 26. členu ZBPP. Iz druge alineje prvega odstavka 28. člena ZBPP je razvidno, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli za posamezne faze postopka v isti zadevi. Tretji odstavek 37. člena ZBPP nalaga organu za BPP, da v odločbi, s katero prošnji ugodi, tudi natančno opredeli zadevo, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč. Skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP pa je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, in v obsegu dodeljene BPP.

9. Po presoji sodišča tožena stranka ni imela podlage, da bi tožniku priznala nagrado in stroške za zastopanje oziroma udeležbo v postopku mediacije. Z odločbo o dodelitvi BPP z dne 18. 1. 2018 je bila upravičenki dodeljena BPP za vložitev tožbe za vrnitev preplačanega zneska po izvršbi opr. št. I 150/2010 Okrajnega sodišča v Krškem, za zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka, za izvajanje tako odobrene BPP pa je bil določen tožnik. Iz upravnega spisa ter izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prosilka zaprosila za dodelitev BPP za mediacijo kot obliko alternativnega reševanja sporov po Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov (v nadaljevanju ZARSS) in tudi iz odločbe o dodelitvi BPP ter napotnice, ki jo je prejel tožnik, ne izhaja, da je bila pravna pomoč za to fazo postopka odobrena. Glede na to, da je tožnik skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP in tretjim odstavkom 37. člena ZBPP upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom (le) v obsegu dodeljene BPP, ki je bila določena z odločbo o dodelitvi BPP, s katero je tožena stranka navedla izrecno obliko in obseg dodeljene BPP (za vložitev tožbe, zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka) ter natančno opredelila zadevo, za katero je odobrena BPP (vrnitev preplačanega zneska po izvršbi opr. št. I 150/2010 Okrajnega sodišča v Krškem), tožnik zmotno meni, da je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP upravičen tudi do plačila stroškov nudenja pravne pomoči, nastalih v postopku mediacije.

10. Mediacijo ZARSS opredeljuje kot eno izmed oblik, oziroma postopek mediacije kot enega izmed postopkov, alternativnega reševanja sodnih sporov, ki jih na podlagi omenjenega zakona zagotavljajo sodišča. Pri tem v 3. členu ZARSS izrecno določa, da je alternativno reševanje sporov po tem zakonu postopek, ki ne pomeni sojenja. Glede na takšno zakonsko ureditev postopka mediacije (ki se tudi vpiše v posebnem vpisniku) ni mogoče šteti kot dela pravdnega postopka (v katerem se sodi)¹. To pa pomeni, da tožnik nagrade za zastopanje v postopku mediacije ne more zahtevati na podlagi odločbe, s katero je bila dodeljena BPP za vložitev tožbe za vrnitev preplačanega zneska po izvršbi in zastopanje na prvi stopnji, to je za pravdni postopek. Tega ne spremeni dejstvo, ki ga navaja tudi tožnik, da četrti odstavek 28. ZBPP prosilcu za BPP nalaga dolžnost, da poda soglasje za mediacijo, če ga poda tudi nasprotna stranka, in je dolžan sodelovati v postopku mediacije. Neizpolnitev te dolžnosti je razlog za prenehanje upravičenosti do BPP oziroma vrnitev prejete BPP (peti odstavek 28. člena ZBPP), vendar to samo po sebi ne pomeni, da je (bila) BPP dodeljena tudi za postopek mediacije.

11. Sodišče še dodaja, da je skladno s 1. členom ZBPP namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. BPP po tem zakonu pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Kot navedeno postopek mediacije, ki je alternativni način rešitve sporov, ne pomeni sojenja, pač pa gre za proces, ki ga usmerja mediator in v katerega se sprti strani vključita prostovoljno, z namenom iskanja rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Mediator strankam pomaga, da izrazijo probleme, želje in potrebe ter aktivno sodelujejo pri iskanju rešitve spora, do vsebine spora pa se ne opredeljuje. Gre torej za postopek, v katerem je poudarjena vloga stranke, ki mora sama izraziti svoja pričakovanja, potrebe ter pripravljenost za iskanje sporazumne rešitve spora in te njene volje ne more nadomestiti odvetnik. Nadalje pa tudi prvi odstavek 26. člena ZBPP ne določa, da se lahko BPP v isti zadevi dodeli za postopek mediacije. Ker torej postopek mediacije ne pomeni uresničevanje pravice do sodnega varstva in tudi ZBPP ne predvideva dodelitve BPP za mediacijski postopek, tudi tožnik ne more biti upravičen do nagrade za mediacijska srečanja in sklenitev mediacijskega sporazuma. Sodišče še dodaja, je bila tožniku priznana nagrada za sklenitev sodne poravnave dne 15. 2. 2019, s katero se je končal pravdni postopek, za katerega je bila upravičenki dodeljena BPP.

12. Sodišče zavrača dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje tožnika in tožene stranke kot nedovoljeno tožbeno novoto (52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), saj tožnik tega dokaza v postopku ni predlagal.

13. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane 2. točke izreka izpodbijanega sklepa pravilen ter, da je v tem delu sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov, saj tožnik v tožbi ni navajal novih okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o zadevi, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.

-------------------------------
¹ Stališče, da mediacija ni del pravdnega postopka izhaja iz ustaljene sodne prakse, prim. sodbe Upravnega sodišča RS I U 369/2013 z dne 18. 6. 2013, III U 342/2016 z dne 7. 7. 2017 in I U 2089/2017 z dne 25. 9. 2018.

Datum zadnje spremembe:

27.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 2089/2017-10
• UPRS Sodba II U 310/2018-9
• Sodba I Up 286/2005