UPRS Sodba I U 2338/2018-14

Jedro

Toženka je v obrazložitvi pravilno razlagala predpis tako, da se površine, ki so bile poškodovane zaradi pozebe na vinogradih, ne upoštevajo pri izračunu škode oziroma izplačilu pomoči zaradi odprave posledic škode na koruzi v zrnju. Vendar pa iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je bil predpis tj. točka 5.4. Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 pravilno uporabljena, saj prvostopenjski organ svojega izračuna v izpodbijani odločbi sploh ni prikazal. Prikazal ga je šele drugostopenjski organ. Iz tega prikaza (izračunanega odstotka škode) pa ni mogoče preizkusiti, ali je skladen s formulo, ki jo določa točka 5.4. Programa.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33006-12801/2018/2 z dne 3. 8. 2018 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnika za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, tj. suše v letu 2017. V obrazložitvi navaja, da se po predpisih, ki urejajo dodeljevanje sredstev državne pomoči zaradi odprave posledic naravnih nesreč zaradi suše v letu 2017, sredstva dodelijo, če končna ocena škode na posameznem GERK-u dosega najmanj 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje. Iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) je razvidno, da je tožnik na dan škodnega dogodka, tj. 20. 7. 2017 razpolagal z 2.441,45 ari površin. Iz ocene škode pa izhaja, da je škoda prizadela površino 861 arov. Na podlagi formule iz točke 5.4. Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 (v nadaljevanju Program) je bilo ugotovljeno, da znaša škoda na tožnikovem gospodarstvu 21,16 % običajne letne kmetijske proizvodnje in tako ne presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev pomoči po 25. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 Uredbe (EU) o spremembi … Uredbe (EU) št. 70272014 kar zadeva izračun upravičenih stroškov (v nadaljevanju Uredba 702/2014/EU) in prvem odstavku točke 5.4. Programa. Zato je bilo potrebno zahtevek zavrniti.

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Navaja, da se upravičencem sredstva dodelijo, če je končna ocena škode na posameznem GERK-u najmanj 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje in če hkrati presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu. Izpolnjevanje pogoja glede preseganja 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu se izračuna kot tehtani odstotek poškodovanosti po formuli, po kateri je povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu ponderirano povprečje posameznih potrjenih stopenj poškodovanosti kmetijskih rastlin upravičenca na kmetijskem gospodarstvu. Drugostopenjski organ navaja, da je ponovno preveril izračun po tej formuli, tožnik pa je v odgovoru na poziv, da naj se o izračunu izreče, vztrajal pri neutemeljenem stališču, da je poškodovanost koruze v zrnju s površino 8,61 ha zaradi suše 60 odstotna, enaka pa je tudi poškodovanost vinogradniških površin, ki znašajo 5,93 ha. Skupaj je poškodovanih 14,54 odstotka vseh površin, kar pri površini 24,21 ha predstavlja 60 odstotkov površine kmetijskega gospodarstva. Ta izračun pa ni pravilen, saj se v skladu s Programom v števcu upoštevajo le tisti tožnikovi GERK-i, ki jih je ocenila komisija in so bili vneseni v aplikacijo AJDA. GERK-i z dejansko rabo vinograd v aplikacijo AJDA niso bili vneseni, kar pomeni, da škoda na njih ni zajeta in se pri izračunu ne morejo upoštevati. V imenovalcu pa se v skladu s Programom upošteva število vseh zemljišč, ki sodijo v tožnikovo kmetijsko gospodarstvo.

3. Tožnik v laični tožbi navaja, da je skupna poškodovana površina večja, saj so bile zaradi suše poškodovane površine s koruzo, zaradi pozebe pa vinogradi. Skupaj te površine predstavljajo več kot 60 % kmetijskega gospodarstva. Gre za isto kmetijo in iste kmetijske površine, škodo pa je dejansko utrpel. Tudi za škodo na vinogradniških površinah je bila pomoč prvotno zavrnjena, po ugovoru pa je prejel pozitivno odločbo s pravico do izplačila, zmanjšano za izplačila od zavarovalnice. V celoti vztraja pri izplačilu škode za posevke iz GERK-ov koruza v zrnju, ki mu v celoti pripada, saj tvorijo dobrih 60 % skupne kmetijske površine. Smiselno zahteva, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

4. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da sta dodelitev pomoči za odpravo posledic pozebe v letu 2017 in dodelitev pomoči za odpravo posledic suše v letu 2017 dva ločena upravna postopka. Tožniku so bila sredstva za odpravo posledic pozebe dodeljena, ker je izpolnjeval s predpisi določene pogoje. Glede odprave posledic suše je bil sprejet drug Program. V konkretnem postopku se upoštevajo le GERK-i, ki so poškodovani zaradi suše v letu 2017 in so bili vneseni v aplikacijo AJDA. Podrobno je izračun obrazložen v odločbi. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnik, katerega kmetijsko gospodarstvo obsega 2.441,45 arov razpoložljivih površin, na desetih GERK-ih v skupni površini 861 arov, gojil koruzo v zrnju in da je stopnja poškodovanosti te kulture na vseh teh površinah zaradi suše v letu 2017 ocenjena na 60 %. Sporno pa je, ali je pogoj za izplačilo sredstev za odpravo posledic te škode, da je poškodovano tudi 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na celotnem kmetijskem gospodarstvu in katera škoda oziroma katere površine se upoštevajo v tem izračunu.

7. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN) v tretjem odstavku 39. člena določa, da je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova kmetijska proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic neugodnih vremenskih razmer manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za več kakor 30%. Glede na takšno dikcijo zakona se je moralo sodišče najprej opredeliti, ali je dopustno določiti še druge pogoje za povračilo škode. V zvezi s tem ugotavlja, da določba ne ureja škode na posameznih kmetijskih gospodarstvih, ampak na splošno določa, za škodo na katerih kmetijskih pridelkih se pomoč sploh (lahko) izplača oziroma za katere pridelke se škoda povrne (tiste, za katere je v oceni neposredne škode ugotovljeno, da je njihova proizvodnja za 30 % manjša od običajne). Nadalje prvi odstavek 37. člena ZOPNN določa, da se kmetijski pridelki, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer zmanjšana za več kot 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje, občine, kjer je nastala škoda v kmetijstvu in kmetijska gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ocena potrebnih sredstev za odpravo škode in način izplačila sredstev, določijo s programom odprave posledic škode v kmetijstvu.

8. Določbo zakona, da program določa kmetijska gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je treba razumeti kot zakonsko pooblastilo, da (lahko) ta splošni akt določa (nadaljnje) pogoje, pod katerimi se državna pomoč izplača nosilcu posameznega kmetijskega gospodarstva, če izpolnjuje predpisane značilnosti oziroma pogoje. Program odprave posledic nesreče in pogoji odprave škode namreč ne morejo biti enaki v vseh primerih. Ker je škoda različno obsežna, tako po vrsti, kot po obsegu, so tudi ukrepi glede na konkretno vrsto škode različni. Program se tako sprejme na podlagi ocene, ki je narejena za konkretno škodo na vseh poškodovanih površinah in je zato lahko prilagojen okoliščinam konkretne naravne nesreče, razpoložljivim proračunskim sredstvom za te namene in pogojem, pod katerimi je državna pomoč dopustna. Zato je tudi določanje nadaljnjih pogojev v Programu, ki se nanaša na konkretne posledice konkretne škode, po presoji sodišča zakonito.

9. Kmetijska gospodarstva, ki so po konkretnem Programu upravičena do sredstev za odpravo posledic škode, so določena v točki 5.3. Ta navaja, da se na podlagi 39. člena ZOPNN sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu lahko dodelijo osebi, ki na ozemlju Republike Slovenije obdeluje kmetijska zemljišča, če je v času nastanka naravne nesreče kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisana v RKG. Te osebe so upravičene do sredstev za odpravo posledic škode za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova kmetijska proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic neugodnih vremenskih razmer manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za več kot 30 %. Nadalje točka 5.4. določa, da se sredstva po tem programu dodelijo na podlagi meril, kot jih določa šesti odstavek 25. člena Uredbe 702/2014/EU in sicer se sredstva dodelijo, če je končna ocena škode na posameznem GERK-u v višini najmanj 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje in (če) hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje.

10. Sodišče ugotavlja, da šesti odstavek 25. člena Uredbe, na katerega se sklicuje Program, določa, da se izpad dohodka izračuna tako, da se a) količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami (…), odšteje od b) povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno. Ta razlika se lahko izračuna na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva ali na ravni posameznega pridelka ali živine. Uredba torej omogoča alternativen (in ne kumulativen) izračun. Vendar pa gre v tem primeru že za formulo za izračun upravičenega stroška tj. višine sredstev, ki se dodelijo za odpravo posledic in ne za določanje pogojev za izplačilo pomoči. Poleg tega citirana uredba ni predpis, ki bi določal pogoje za dodelitev pomoči ali pravice oškodovancev, ampak gre za predpis, sprejet na podlagi 109. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU), po katerem lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme vse ustrezne uredbe za uporabo 107. in 108. člena PDEU, zlasti pa lahko določi pogoje, pod katerimi se državna pomoč, ki jo država dodeli ali jo ima namen dodeliti, šteje kot združljiva z notranjim trgom in vrste pomoči, za katere ni potrebno sprejeti posebnega sklepa, da je državna pomoč združljiva z notranjim trgom. Namen uredbe je torej določiti primere in pogoje, pod katerimi je državna pomoč dovoljena, ne da bi se štelo, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga (107. člen PDEU). Namenjena je torej državam članicam, saj opredeljuje dovoljene izjeme od sicer splošne prepovedi dajanja državnih pomoči.

11. Zato je po presoji sodišča v obravnavanem primeru za oceno, ali je tožnik upravičen do sredstev, potrebno upoštevati Program, ki določa dva pogoja za dodelitev sredstev. Eden je ta, da je končna ocena škode na posameznem GERK-u v višini najmanj 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje, ki je pri tožniku izpolnjena, saj ni sporno, da znaša škoda na vseh posameznih GERK-ih, na katerih prideluje koruzo v zrnju, 60 %. Drugi pogoj pa je, da mora škoda presegati 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega gospodarstva. Ali je ta pogoj izpolnjen, pa je med strankama sporno, saj različno razumeta, kako se ta škoda izračuna oziroma katere površine se upoštevajo pri tem izračunu.

12. Formula, po kateri se izračuna izpolnjevanje pogoja glede preseganja 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, je določena v nadaljevanju točke 5.4. Tožnik neutemeljeno trdi, da bi se morala v števcu upoštevati tudi površina, na kateri je prišlo do poškodovanja vinogradov. Program odprave posledic škode zaradi suše leta 2017 se namreč ne nanaša na škodo, ki je nastala na vinogradih zaradi pozebe, saj gre za drug škodni dogodek, za katerega je bil sprejet drug program odprave škode. Program ureja izključno vprašanja v zvezi z izplačilom državne pomoči za škodo zaradi suše 2017 in zato škoda, ki je nastala zaradi drugih naravnih nesreč, ne more biti upoštevana v nobeni določbi tega Programa in s tem tudi ne v določbah, ki se nanašajo na določanje pogojev za povrnitev škode in izračunavanje njihove višine.

13. Toženka je torej v obrazložitvi pravilno razlagala predpis tako, da se površine, ki so bile poškodovane zaradi pozebe na vinogradih, ne upoštevajo pri izračunu škode oziroma izplačilu pomoči zaradi odprave posledic škode na koruzi v zrnju. Vendar pa iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je bil predpis tj. točka 5.4. Programa pravilno uporabljena, saj prvostopenjski organ svojega izračuna v izpodbijani odločbi sploh ni prikazal. Prikazal ga je šele drugostopenjski organ. Iz tega prikaza (izračunanega odstotka škode) pa ni mogoče preizkusiti, ali je skladen s formulo, ki jo določa točka 5.4. Programa. Iz nje namreč načeloma izhaja, da rezultat matematičnega izračuna ne bi smel biti višji od 1, torej da številka v števcu ne more biti večja od tiste v imenovalcu. Toženka pa svojega obračuna ni pojasnila. Zato ni jasno, zakaj je v izračunu v števcu seštevala površino poškodovanih zemljišč (ki jih je množila s 60), v imenovalcu pa vseh razpoložljivih zemljišč, ob tem ko formula tako v števcu kot v imenovalcu uporablja znak: "Si". Ta znak po obrazložitvi formule pomeni: "površina GERK-a". Nadalje ni pojasnila, iz katerih razlogov oziroma na kakšni podlagi naj bi se in katera pomoč sorazmerno znižala za korekcijski faktor 0,3401534, saj je odločila, da tožnik do pomoči sploh ni upravičen. Zaradi takšnih nejasnosti in nasprotujočih razlogov sodišče izpodbijane odločbe v tem delu ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

14. Glede na navedeno je sodišče upoštevaje 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. Ker je bilo že iz izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi, je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

Datum zadnje spremembe:

27.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba IV U 99/2015
• UPRS Sodba I U 2127/2017-10
• UPRS Sodba I U 2279/2017-9