UPRS Sodba I U 1595/2018-16

Jedro

Lastništvo nepremičnin, ki so predmet pravnega posla, se v postopku po drugem odstavku 19. člena ZKZ lahko izkaže tudi drugače kot z zemljiškoknjižnim izpiskom. Bistveno v zadevi je, da je bila drugotožnica v času vložitve vloge (so)lastnica parcel (v sicer še nedoločenem deležu), zato organ ni imel podlage, da vlogo zavrne, ker drugotožnica ni izkazala razpolagalnega upravičenja z zemljiškoknjižnim vpisom.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Črnomelj št. 330-129/2018-10 z dne 4. 4. 2018 se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnikov za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, v zvezi z notarskim zapisom pogodbe o preužitku, sklenjene dne 20. 12. 2017, med tožnico A.A. kot preužitkarico in tožnikom kot prevzemnikom, po kateri preužitkarica tožnica izroča v last prevzemniku tožniku svoj celotni delež na nepremičninah, kot bo ugotovljen s sodbo v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. ..., in sicer: - parc. št. 10 k.o. ..., parc. št. 57, 58, 139, 140, 144/2, 145/1, vse k.o. .... V obrazložitvi je navedel, da je z vpogledom v zemljiško knjigo in v zemljiški kataster ugotovil, da lastništvo A.A. na zemljiščih, ki so predmet pravnega posla, ni izkazano, saj je kot lastnik nepremičnin vpisan B.B.. Ugotavlja tudi, da je pri navedenih nepremičninah vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja. Zavrnitev opira na 11. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Glede na to, da A.A. v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnica nepremičnin in je pri nepremičninah, ki so predmet pravnega posla, vknjižena zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice, pravni posel za ta zemljišča ni mogoč. V zvezi s predlogom za prekinitev upravnega postopka do odločitve o tožbi zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deležev na njem, ki se vodi pod opr. št. ..., pa navaja, da pogoji za prekinitev upravnega postopka, skladno s 147. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) niso podani, ker mora biti v postopkih pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči vprašanje lastništva rešeno oziroma mora biti odsvojitelj kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo. Pri pravicah civilnega prava je predhodno vprašanje podano samo, kadar je pravica med strankami postopka sporna.

2. Drugostopenjski upravni organ je pritožbo tožnikov zavrnil. Soglaša z razlogi, da v predmetnem postopku lastništvo parcel ni predhodno vprašanje, saj je v primeru, ko je v postopku le ena stranka, pri dvomu o obstoju nekega dejstva (lastništva parcel) vprašanje dokazanosti takšnega dejstva, ki ga mora izkazati vlagatelj, in ne gre za predhodno vprašanje.

3. Tožnika v tožbi navajata, da sta sklenila pogodbo o preužitku. Predmet pogodbe so celotni deleži nepremičnin, kot bodo ugotovljeni s sodbo v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu .... Drugotožnica bo zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin z učinkom od 9. 7. 2015, saj je bil tega dne zaznamovan spor o pridobitvi lastninske pravice, (vložen pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju ...). Nepremičnine so še vedno vknjižene na pokojnega moža B.B., pri čemer zapuščinski postopek še ni končan, saj je prekinjen do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku. S tožbo drugotožnica zahteva ugotovitev obsega skupnega premoženja in deleža na njem. Ne soglaša z razlogi organa v zvezi z razlago predhodnega vprašanja. Stališče organa, da pri odobritvi pogodbe nastopa le ena stranka, ni pravilno, saj morata biti obe pogodbeni stranki tudi stranki upravnega postopka. Toženka je svoje stališče črpala iz Komentarja k 147. členu Zakona o upravnem postopku, vendar ga je uporabila zmotno. Tudi ne drži stališče toženke, da ni pristojna odgovarjati na očitke o kršitvah Ustave. V obravnavani zadevi bi tožnika predložila pravnomočno odločbo pravdnega sodišča ..., kolikor bi z njo že razpolagala, kar bi pomenilo, da bi izkazala lastništvo, kot določa tretji odstavek 147. člena ZUP. Ker pa sodba še ni izdana, pride v poštev prvi odstavek 147. člena ZUP. Predhodno vprašanje se lahko nanaša na vprašanje, ali obstaja pravno razmerje oziroma pravica ali obveznost in ima naslednje značilnosti: - vprašanje je samostojna pravna celota in je zaradi tega lahko predmet drugega postopka; - vprašanje je del dejanskega stanja, od katerega je odvisna meritorna odločitev o konkretni upravni zadevi sami, ne pa o kakšnem vprašanju postopka; - rešitev vprašanja, če je sporno, spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa. Na vsa vprašanje je odgovoriti pritrdilno. Izpodbijani odločbi sta tudi nepravilni, ker izhajata iz nepravilnih materialnih izhodišč. Alinea g) drugega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pogodbo o preužitku. Nikjer ni določeno, da mora biti preužitkar tudi lastnik z že vknjiženo lastninsko pravico v zemljiški knjigi. Bistveno pa je tudi, da je toženka premalo argumentirala, zakaj ni pomembno dejstvo, da je preužitkarica pridobila skupno lastnino izvirno ter, da je že vložila tožbo ter da je spor zaznamovan v zemljiški knjigi z učinkom od 9. 7. 2015. Togo stališče, da je potrebno izkazati zemljiškoknjižno lastništvo, nesorazmerno omejuje sklepanje pravnih poslov in ne sledi namenu ZKZ. Odločba pa je nepravilna tudi zato, ker je upravni organ izdal zavrnilno odločbo za vse nepremičnine, ki so predmet pogodbe, pri tem pa so bile nekatere stavbna zemljišča ter bi moral zato odločbo v tem delu zavreči. Predlagata odpravo izpodbijane odločbe in zahtevata povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Poudarja, da je upravni organ dolžan preveriti lastništvo parcel, ki so predmet kupoprodajne pogodbe, kar pomeni, da je ob smiselni uporabi prvega odstavka 20. člena ZKZ dolžan preveriti tudi lastništvo nepremičnin, ki so predmet drugih pravnih poslov, navedenih v drugem odstavku 19. člena ZKZ.

5. Tožnika v pripravljalnih vlogah navajata, da je v skladu s prvim odstavkom 11. člena SPZ vzpostavljena domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo. Ta domneva pa je izpodbojna. V obravnavanem primeru je v zemljiško knjigo vpisana oseba, ki je pokojna. Lastništvo pa se je izpodbijalo tudi z vloženo tožbo zaradi ugotovitve skupnega premoženja in ugotovitve deleža na njem. V zvezi s tem drugotožnica prilaga sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu ... z dne 25. 5. 2019, s katero dokazuje lastništvo nepremičnin, ki so predmet pravnega posla, delež na skupnem premoženju znaša 1/2, v zemljiško knjigo bo vknjižena z učinkom od 9. 7. 2015. Sodba je bila drugotožnici vročena šele 7. 6. 2019.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je organ odločal o zahtevku, da odobritev pravnega posla ni potrebna, in o tem izdal zavrnilno odločbo (tretji odstavek 22. člena ZKZ).

8. Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je organ odločal o zahtevku, da odobritev pravnega posla ni potrebna, ker je predložena pogodba mešan pravni posel, darilna pogodba med drugotožnico in prvotožnikom (stara mama - vnuk) in pogodba o preužitku, ustanovljenenem v korist drugotožnice. Za obe vrsti pogodb odobritev ni potrebna, glede na točko f) in g) drugega odstavka 19. člena ZKZ.

9. Sporno v zadevi je stališče, ali je imel organ podlago za zavrnitev vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna, ker A.A. ob vložitvi le-te ni bila vpisana kot lastnica nepremičnin, ki so bile predmet pravnih poslov. Sodišče soglaša z organom, da je upravni organ v postopku odobritve pravnega posla dolžan preveriti lastništvo parcel, ki so predmet prodaje (20. člen ZKZ) ter da je ob smiselni uporabi te določbe dolžan preveriti tudi lastništvo nepremičnin, ki so predmet pravnih poslov iz drugega odstavka 19. člena ZKZ (17a. člen ZKZ govori o lastniku). Vendar pa sodišče meni, da se lastništvo nepremičnin, ki so predmet pravnega posla, v postopku po drugem odstavku 19. člena ZKZ, lahko izkaže tudi drugače kot z zemljiškoknjižnim izpiskom. ZKZ tudi ne določa dokaznega pravila, da lahko pravico razpolaganja z nepremičnino izkaže odsvojitelj le z zemljiškoknjižnim izpiskom.

10. Predmet pogodbene obveznosti mora biti mogoč, dopusten, določen ali določljiv ( 34. in 35. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Nevpisano lastništvo nepremičnine ne omogoča sklepa, da je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv. Določba 11. člena SPZ določa domnevo, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ta domneva pa je izpodbojna, torej omogoča, da se lastninsko pravico dokazuje tudi drugače.

11. V obravnavani zadevi je drugotožnica v upravnem postopku zatrjevala, da je lastnica nepremičnin v deležu, kot bo določen na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, nepremičnine (predmet pravnega posla) pa so skupno premoženje nje in pokojnega moža B.B., spor pa je zaznamovan v zemljiški knjigi z učinkom od 9.7.2015. Glede na navedene trditve in pravno naravo zatrjevanega skupnega premoženja na nepremičninah (kot bo razloženo v nadaljevanju), organ ni imel podlage, da zgolj iz razloga nevpisane pravice v zemljiški knjigi vlogo zavrne.

12. Na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) (zakon, ki ga je za ugotovitev nastanka skupnega premoženja med drugotožnico in B.B. bilo treba uporabiti), je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Skupno premoženje se pridobi originarno v trenutku nastanka premoženja, to je v trenutku pridobitve lastninske pravice in drugih pravic. Drugotožnica je bila torej, glede na trditveno podlago, v času vložitve vloge dne 17.1.2018 že lastnica nepremičnin, ki jih je iztoževala z zahtevkom, vloženim pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu v letu 2015, kljub temu, da se z vpisanim lastništvom svojega deleža v zemljiški knjigi še ni mogla izkazati.

13. Na podlagi prvega odstavka 58. člena ZZZDR se skupno premoženje razdeli, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Zakonska zveza drugotožnice in B.B. je prenehala z njegovo smrtjo, zato je imela drugotožnica podlago, da zahteva ugotovitev deležev na skupnem premoženju (delitev), nastanek solastnine. Bistveno v zadevi z gornjo razlago skupne lastnine je, da je bila drugotožnica v času vložitve vloge (so)lastnica parcel (v sicer še nedoločenem deležu), zato organ ni imel podlage, da vlogo zavrne, ker drugotožnica ni izkazala razpolagalnega upravičenja z zemljiškoknjižnim vpisom.

14. Odgovor na vprašanje, ali je odsvojiteljica (darovalka...) lastnica in torej ima razpolagalno upravičenje, je del dejanskega stanja, od katerega je odvisna meritorna odločitev v konkretni upravni zadevi, ki jo je organ vodil na podlagi drugega odstavka 19. člena ZKZ. Tudi ni sporno, saj je postopek pred splošnim sodiščem že potekal, da je vprašanje lastništva samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča. Organ bi torej moral ob trditvi, da je predmet pogodbe skupno premoženje, glede na pravno naravo skupnega premoženja (originaren način pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona - 39. člen SPZ), ter da o tem teče postopek pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu ... ter se tožbeni zahtevek nanaša na ugotovitev obsega skupnega premoženja in delitev (predmet zahtevka pa so tudi parcele, ki so predmet vloge), postopek prekiniti v skladu z 147. členom ZKZ. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva stališče sodišča in v zadevi ponovno odloči.

15. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo in procesno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek.

16. Ker sta tožnika v tem upravnem sporu uspela, jima je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške jima je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 978/2018-17
• UPRS Sodba I U 1745/2016-36
• VSL sklep II Cp 340/2009